Pobude

ZOS je na Ministrstvo za solidarno prihodnost posredovalo Urgenco – Pobuda za kritje začetnih stroškov izvajalcev dolgotrajne oskrbe iz prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Ponovno smo izpostavili, da izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu ob začetku izvajanja storitev naletijo na
znatne zagonske stroške, ki vključujejo prostorske prilagoditve, nabavo opreme za izvajanje storitve,
kadrovske okrepitve, usposabljanja, informacijske rešitve in ostale stroške (na primer strošek
kilometrine, ki se ne bo pokrival iz cene, itd.).

Ravno zato zahtevamo, da resorno ministrstvo nemudoma pristopi k pripravi ustrezne rešitve, ki bo omogočila, da se sredstva, zbrana iz prispevka za dolgotrajno oskrbo ali državnega proračuna, namenijo tudi za kritje začetnih stroškov javnih zavodov in drugih izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu.

ZOS je na Ministrstvo za solidarno prihodnost naslovilo pobudo za razrešitev problematike financiranja subvencij stanovanjskih najemnin.

Med drugim smo izpostavili, da je novi sistem subvencioniranja zasnovan enostransko, saj občine pri njegovem izvajanju nimajo nobenega vpliva na odločanje o upravičenosti do subvencije, ne sodelujejo v postopku odločanja, ne določajo kriterijev upravičenosti, niti ne morejo vplivati na višino subvencije. Na občine je tako preneseno izključno finančno breme, brez kakršnihkoli pristojnosti, s katerimi bi lahko vplivale na učinkovitost ali pravičnost sistema.

ZOS je v torek, 7. 10. 2025, na DS RS naslovil poziv za izglasovanje odložilnega veta k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Ukinitev fleksibilnega normativa +2 lokalnim skupnostim namreč prinaša dodatne težave v zvezi z organizacijo predšolske vzgoje, saj bo potrebno do začetka šolskega leta 2030/31 zagotoviti dodatne kadre in prostore, kar za občine prinaša dodatno finančno obremenitev.

ZOS je na Ministrstvo za solidarno prihodnost posredovalo pobudo za kritje začetnih stroškov izvajalcev dolgotrajne oskrbe iz prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Opozorili smo na to, da je nujno potrebno, da resorno ministrstvo pripravi ustrezno rešitev, s katero bi se sredstva, zbrana iz prispevka za dolgotrajno oskrbo, namenila tudi za kritje začetnih stroškov javnih zavodov in drugih izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu, ki so potrebni za vzpostavitev pogojev za izvajanje storitev.

Po seji matičnega delovnega telesa DZ RS smo v torek, 16. 9. 2025, poslanskim skupinam posredovali dopis, v katerem nasprotujemo ukinitvi fleksibilnega normativa, ki se s 1. septembrom 2030 obeta v sklopu novelacije zakona o vrtcih. V dopisu smo izpostavili, da se je zdajšnji sistem fleksibilnega normativa izkazal za dobrega in primernega, zato menimo, da spremembe dosedanje ureditve – bodisi ukinitev bodisi omejitev fleksibilnega normativa – niso na mestu.

Na matičnem delovnem telesu DZ RS, tj. na Odboru za izobraževanje, znanost in mladino, je potekala druga obravnava predloga zakona o vrtcih, v četrtek pa bo druga obravnava predloga zakona o vrtcih potekala še na izredni seji DZ RS. Nestrinjanje z ukinitvijo fleksibilnega normativa smo izrazili že v pripombah, ki smo jih konec marca letošnjega leta posredovali na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in v pripombah, ki smo jih v juniju posredovali DZ RS in DS RS.

ZOS je v torek, 9. 9. 2025, na DS RS posredovalo stališče v zvezi z nadaljevanjem aktivnosti na področju reševanja problematike občinskih kategoriziranih cest v zasebni lasti. ZOS v celoti podpira aktivnosti in napore, ki jih v reševanje problematike občinskih kategoriziranih cest v zasebni lasti usmerja Delovna skupina DS RS za pripravo predloga zakonskih in drugih rešitev na področju občinskih kategoriziranih cest v zasebni lasti.

***

V imenu reprezentativnih občinskih združenj – Združenja občin Slovenije (ZOS), Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) – na Ministrstvo za finance posredovali skupni odziv na izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2026 in 2027.

V odzivu smo izpostavili visok razkorak med izračunanimi in dejanskimi stroški občin. Opozorili smo na naše ocene v zvezi z novimi občinskimi nalogami, ki so bistveno višje od podatkov ministrstev: izpostavili smo učinek plačne reforme javnega sektorja, novelo Zakona o vrtcih, ki je sicer še v državnozborski obravnavi, in Zakon o informacijski varnosti. V zaključku smo poudarili, da morajo biti ocenjeni tudi finančni učinki Uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja in Pravilnika o monitoringu svetlobnega onesnaževanja.

Občinska združenja menimo, da bi moral izračun povprečnih stroškov za leto 2026 upoštevati najmanj 40,65 EUR dodatnih stroškov na prebivalca, za leto 2027 pa najmanj 40,87 EUR na prebivalca.

***

SOS, ZOS IN ZMOS so na Ministrstvo za notranje zadeve posredovali skupni poziv za ureditev pridobivanja osebnih podatkov iz CRP za izvajanje zakonskih nalog občin.

Na podlagi odločbe Informacijskega pooblaščenca je namreč MNZ vsem slovenskim občinam prenehalo omogočati paketni dostop in izvoz osebnih podatkov posameznikov iz CRP. Zato so občinska združenja pozivala k čimprejšnji pripravi in izvedbi ustreznih rešitev, ki bodo omogočile zakonito, varno in učinkovito pridobivanje osebnih podatkov iz CRP ter drugih evidenc, hkrati pa ohranile ključne funkcionalnosti za nemoteno izvajanje zakonskih nalog občin.

S strani resornega ministrstva smo prejeli odgovor, ki je na voljo v priponki.

ZOS je v petek, 29. 8. 2025, na Vlado RS posredoval dopis, v katerem smo predstavili izkušnje nekaterih občin v zvezi s sanacijo po poplavah in zemeljskih plazovih v avgustu 2023.

Med drugim smo poudarili željo po poenostavitvi in skrajšanju postopkov v zvezi s projekti sanacije, saj se občine soočajo z omejenimi kapacitetami na finančnem in kadrovskem področju.

ZOS je na Vlado RS, MKRR in MJU posredovalo pobudo za enakopravno obravnavo občin pri dostopu do sredstev CTN in spremembo statusa mestnih občin.

Predlagali smo, da se v naslednji finančni perspektivi zagotovi dostop do sredstev CTN vsem občinam, ki imajo status mesta kot občine. Hkrati smo podali tudi predlog, da se sprožijo aktivnosti za ustrezne spremembe zakonodaje, s katerimi bi vse občine, v katerih je sedež mesta, pridobile status mestne občine.

Prepričani namreč smo, da bi uresničitev navedenih sprememb v naslednji finančni perspektivi zagotovila večjo enakopravnost občin, prispevala k zmanjšanju regionalnih razlik in omogočila bolj uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj.

Odziv MKRR je na voljo v priponki spodaj.

Odziv MKRR, dopolnjen z mnenjem Ministrstva za javno upravo je na voljo v priponki spodaj.