Mnenja na zakonodajo

ZOS je na MORS posredoval ponovne pripombe na predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, v katerih je izpostavil nasprotovanje uvedbi obvezne šestčlanske sestave ekip prve pomoči ter predlagal ohranitev dosedanje možnosti prilagodljive sestave ekip s tremi do šestimi pripadniki. Obvezna šestčlanska sestava bi namreč občinam povzročila znatne dodatne kadrovske, organizacijske in finančne obremenitve.

ZOS je na MIZM posredoval pripombe k predlogu Pravilnika o dodatni strokovni pomoči ter drugih oblikah pomoči za otroke s posebnimi potrebami, v katerih je izpostavil vprašanje financiranja usposabljanj spremljevalcev, spremljevalcev skupine in varuhov negovalcev, določenih v 9. členu predloga Pravilnika. Ker predlog ne opredeljuje vira financiranja teh obveznosti, njihovo izvajanje pa bi lahko povzročilo dodatne finančne obremenitve občinskih proračunov, je ZOS predlagal jasno določitev vira financiranja ter zagotovitev ustreznih sredstev iz državnega proračuna.

ZOS je na Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve posredoval pripombe k predlogu Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Opozorili smo na dodatek, ki lahko povzroči razlike med zaposlenimi, ki izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, in zaposlenimi, ki izvajajo pomoč družini na domu, ter prehajanje slednjih na delovna mesta v sistemu dolgotrajne oskrbe. Predlagali smo tudi podaljšanje roka za oddajo zahtevkov po 24. členu ZUOPCSD.

***

ZOS je na pristojno ministrstvo naslovil dodatne predloge za pripravo akcijskega načrta za debirokratizacijo, saj smo od občin članic prejeli še dodatne predloge.

***

ZOS je Ministrstvu za okolje in prostor posredoval pripombe na predlog Uredbe o skupnih pravilih za izvajanje sistema PRO in o izvajanju Uredbe (EU) o embalaži in odpadni embalaži. Predlagamo zagotovitev državnih sredstev za izvajanje novih obveznosti občin, 100-odstotno kritje upravičenih stroškov zbiranja odpadne embalaže s strani proizvajalcev oziroma organizacije PRO ter jasnejšo in časovno izvedljivo ureditev sklepanja sporazumov o finančnem nadomestilu. Opozorili smo tudi na potrebo po zmanjšanju dodatnih administrativnih obremenitev občin in izvajalcev javnih služb.

ZOS je na MORS posredovalo pripombe na predlog Uredbe o spremembi in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Med drugim smo predlagali, da se pred sprejetjem Uredbe pripravi ocena finančnih posledic, zlasti glede morebitnih dodatnih stroškov v zvezi s kadrovsko popolnitvijo, nabavo, vzdrževanjem in nadomeščanjem zaščitne in reševalne opreme ter usposabljanji. Dodatno smo predlagali tudi, da se jasno opredeli razmejitev odgovornosti in financiranja med državo, lokalnimi skupnostmi in drugimi ustanovitelji pri izvajanju novih meril.

Odgovor MORS je na voljo v priponki.

ZOS je na URSZR posredoval pripombe na Osnutek Državnega načrta zaščite in reševanja ob žledu, verzija 1.0, s katerimi je opozoril predvsem na potrebo po jasnejši opredelitvi kritja intervencijskih stroškov občin, učinkovitejši državni logistični podpori pri oskrbi z agregati in gorivom, zagotavljanju alternativnih komunikacijskih povezav ob izpadu telekomunikacijskih omrežij ter pravočasni zagotovitvi zasilnih nastanitev in psihosocialne pomoči. ZOS je ob tem poudaril pomen ustrezne in pravočasne podpore države občinam v primerih, ko posledice žleda presežejo njihove finančne, kadrovske in logistične zmogljivosti.

Prejeli smo odgovor s strani URSZR, ki je na voljo v priponki spodaj:

ZOS je na MF posredoval pripombe na predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih storitev, v katerih je med drugim izpostavil potrebo po zagotavljanju ustrezne dostopnosti do gotovine in osnovnih plačilnih storitev v vseh občinah, zlasti na podeželskih, razpršeno poseljenih in težje dostopnih območjih. Predlagal je uvedbo teritorialnih in geografskih kriterijev dostopnosti, zagotovitev najmanj enega bankomata na območju občine, večjo vlogo občin pri presoji lokalnega primanjkljaja ter ustrezne ukrepe ob načrtovanem zapiranju oziroma ukinitvi gotovinskih točk.

ZOS je na ministrstvo, pristojno za javno upravo, posredoval predloge za odpravo birokratskih ovir oz. za pripravo akcijskega načrta za debirokratizacijo, ki smo jih pripravili s pomočjo občin članic. Predlogi se vežejo na več področij, denimo na področje načrtovanja proračuna, odprave konkretnih poenostavitev postopkov vezanih na poročanja, upravljanja s stvarnim premoženjem ipd. MNZJU smo seznanili tudi s predlogi, ki se nanašajo na pohitritev odpravljanja posledic naravnih nesreč.

***

ZOS je Službi za obnovo po poplavah in plazovih, ki deluje v okviru Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za okolje in prostor, posredoval predloge občin za poenostavitev in pospešitev upravnih ter drugih postopkov pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, kar je bilo dogovorjeno na zadnji redni koordinaciji po poplavah v juliju. Med ključnimi predlogi so vzpostavitev neposrednejše in redne komunikacije med ministrstvom in Državno tehnično pisarno (DTP), poenostavitev ter hitrejša izvedba recenzij projektne dokumentacije, zlasti pri manjših projektih in sanaciji plazov, pospešitev potrjevanja projektov in sklepanja pogodb ter zagotovitev zanesljivega sofinanciranja že pripravljenih sanacijskih projektov. Občine predlagajo tudi jasnejšo pravno podlago za izvedbo nujnih sanacijskih del na zemljiščih v zasebni lasti, celovito državno vodenje sanacije vodotokov in z njimi povezanih premostitvenih objektov ter prednostno obravnavo postopkov za nadomestitveno gradnjo in ureditev komunalne infrastrukture. ZOS se zavzema še za ponovno uporabo učinkovitejšega postopka, ki je bil vzpostavljen po škodnem dogodku avgusta 2023, poenotenje investicijske dokumentacije za popoplavno obnovo in redni program, vzpostavitev enotnega informacijskega pregleda za spremljanje sanacij po posameznih občinah ter boljšo povezanost podatkov v sistemih AJDA in Porocaj.si. Med predlogi so tudi zmanjšanje administrativnega bremena občin pri vnosu recenzijske dokumentacije, upoštevanje pozitivnega recenzentskega mnenja DTP kot zadostne podlage za upravičenost sanacije do sofinanciranja ter zagotovitev zadostnih in predvidljivih sredstev tudi za odpravljanje posledic drugih škodnih dogodkov.

***