Mnenja na zakonodajo

ZOS je na Ministrstvo za finance posredoval pripombe na predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, v katerih smo opozorili na člena, ki urejata mrežo in lastnosti bankomatov kreditnih institucij ter mrežo in lastnosti poslovalnic. Predlagana ureditev namreč določa gostoto bankomatov na ravni celotne države, kar lahko vodi do njihove koncentracije v urbanih središčih, medtem ko podeželska in redkeje poseljena območja ostajajo slabše pokrita. Prav tako v številnih občinah naselja ne dosegajo praga 1.000 prebivalcev, zato zanje zakon ne zagotavlja ustrezne dostopnosti do gotovine. Prav zaradi tega smo predlagali, da se določijo dodatni mehanizmi, ki bodo zagotavljali enakomerno geografsko razporeditev bankomatov ter minimalno dostopnost tudi za prebivalce manjših in razpršenih naselij.

ZOS je na MNVP posredoval pripombe na predlog Uredbe o oskrbi s pitno vodo, v katerim smo med drugim predlagali, da se določba, ki predvideva, da mora izvajalec imeti najmanj enega zaposlenega delavca s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Vodovodar oziroma vodovodarka na javnih sistemih oskrbe s pitno vodo (koda: 78648220) preoblikuje tako, da ne omejuje izključno na nacionalno poklicno kvalifikacijo, temveč vključuje tudi druge ustrezne oblike izobrazbe in usposobljenosti.

ZOS je na MNVP naslovil pripombe na predlog Uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda. Med drugim smo predlagali, da se:
• ohrani obstoječi sistem letnega načrtovanja programa dela,
• morebitno večletno načrtovanje opredeli kot nezavezujoče oziroma okvirno,
• pred uvedbo dodatnih obveznosti zagotovi zmanjšanje administrativnih bremen na drugih področjih,
• jasno opredeli vloga države pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje nalog v večletnem obdobju

S strani Ministrstva za naravne vire in prostor smo bili obveščeni, da je postopek sprejema Uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda zaustavljen.

ZOS je na MKRR naslovil pripombe na predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o regionalnih razvojnih agencijah. Med drugim smo predlagali, da da pristojnost za določitev RRA ostane pri Svetu regije. Predlog Pravilnika namreč določa, da se pravna oseba kot RRA določi s sklepom razvojnega sveta regije. RRA opravlja splošne razvojne naloge v javnem interesu in je predvsem podporni mehanizem občinam pri usklajevanju, pripravi in izvajanju regionalnega razvoja. Zato menimo, da mora pri odločanju o tem, katera institucija opravlja to vlogo, ohraniti ključno pristojnost Svet regije, ki ga sestavljajo župani in neposredno predstavlja interes občin v regiji.

ZOS je na MNVP posredovalo pripombe na predlog Pravilnika o plačilih za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote. Pri tem smo v 2. člen osnutka Pravilnika predlagali vključitev naslednjih stroškov:

1. nadstandardno urejanje cest, postajališč in parkirišč v času zimske sezone,
2. stroške promocij naravne vrednote in trajnostnih oblik obiskovanja ter stroške izvajanja dejavnosti za ozaveščanje obiskovalcev o pomenu varstva naravne in kulturne dediščine,
3. stroške interpretacije naravnih in kulturnih vsebin ter izvajanja izobraževalnih programov, povezanih z obiskovanjem naravne vrednote,
4. stroške sodelovanja z lokalnimi institucijami in deležniki za trajnostni razvoj ter
5. stroške podpore lokalnemu prebivalstvu za trajnostni razvoj, vključno s finančnimi spodbudami ter zagotavljanjem zimske ponudbe.

ZOS je na MNVP posredovalo pripombo na predlog Uredbe o smernicah nosilcev urejanja prostora.

Predlagali smo, da se za šestim odstavkom 2. člena doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Pri pripravi in obravnavi smernic lokalnih nosilcev urejanja prostora se posebej upošteva njihova vloga pri varovanju lokalnega javnega interesa ter zagotavljanju trajnostnega razvoja prostora.«. Lokalni nosilci urejanja prostora so namreč neposredno odgovorni za prostorske, okoljske in družbene posledice prostorskih ureditev, predlagana določba pa prispeva k ustreznemu upoštevanju lokalnih specifik in javnega interesa v postopkih priprave prostorskih izvedbenih aktov.

ZOS je na MNVP naslovilo pripombo na predlog Uredbe o razrešitvi nasprotja javnih interesov, v kateri je izpostavilo, da je občinam, v primerih, ko se jim z zakonodajo nalaga nove naloge in obveznosti, potrebno hkrati zagotovil ustrezne finančne vire za njihovo izvajanje.

ZOS je na DZ RS in DS RS naslovil pripombo na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, v njem pa predlagali črtanje dela določbe, kjer so na novo predvidene obveznosti občinskega redarstva. Menimo namreč, da predlagana zakonska ureditev predstavlja prikrit prenos policijskih nalog na lokalno raven brez ustreznih pooblastil, usposobljenosti, zaščite in finančnega ovrednotenja dela. Namesto reševanja sistemskih težav Policije se te naloge prenašajo na občinska redarstva, kar je glede na veljavni Zakon o občinskem redarstvu nesorazmerno in predstavlja povečano tveganje tako za pravice posameznikov kot za varnost izvajalcev nadzora.

ZOS je na DZ RS in DS RS naslovil mnenje o predlogu Zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije, v njem pa smo izpostavili, da bo predlog Zakona v poštnih poslovalnic omogočil izvajanje določenih upravnih nalog, kar pozdravljamo. V ZOS zato na predlog Zakona nimamo pripomb.

ZOS je na URSZR posredovalo pripombe na osnutek Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 4.0.

Med drugim smo predlagali, da se dopolni določba o aktiviranju DEGZ tako, da se določi, kdo odloči o aktivaciji v odsotnosti direktorja URSZR.
Neodvisno od organizacijske strukture mora namreč biti zagotovljena neprekinjena možnost aktiviranja DEGZ.