Pobude

ZOS je na predsednika Vlade RS, ministra za finance in ministra za javno upravo naslovilo dopis s Prošnjo za srečanje s predsednikom vlade in ministrom za finance ter javno upravo glede zakonskih predlogov z vplivom na kadrovske in finančne  obveznosti občin.

Zaradi nalaganja nalog in finančne obremenitve občin, ki jih nalagajo novele Zakonov in novih predpisov smo zaprosili za srečanje, da skupaj preučimo in razrešimo to problematiko.

Dobro delovanje lokalne samouprave je ključno, ker omogoča učinkovito zagotavljanje osnovnih javnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, komunalne storitve, infrastruktura in varnost, kar neposredno vpliva na kakovost življenja občanov. Prav tako prispeva k gospodarskemu razvoju s spodbujanjem lokalnega podjetništva in investicij v infrastrukturo, ohranja kulturno dediščino in lokalno identiteto, s čimer krepi občutek pripadnosti in privablja turiste. Učinkovita lokalna samouprava izboljšuje zaupanje javnosti v institucije in omogoča ustvarjanje novih delovnih mest ter gospodarsko blaginjo, kar je ključno za trajnostni razvoj in dobrobit skupnosti.

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli odgovor, ki je na voljo v priponki.

S strani Kabineta predsednika Vlade smo prejeli odgovor, ki je na voljo v priponki.

ZOS je na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvo za infrastrukturo posredovalo pobudo za zagotavljanje brezplačnega javnega prevoza za osebe, mlajše od 65 let.

S strani ZOS je bila podana pobuda, da se možnost brezplačnega javnega prevoza razširi tudi na osebe, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo voziti, ne glede na njihovo starost. Verjamemo, da bi takšna sprememba pomembno prispevala k večji mobilnosti teh posameznikov in izboljšala njihovo kakovost življenja.

ZOS je na Ministrstvo za zdravje posredovalo dopis s prošnjo za pripravo predstavitve novega Zakona o lekarniški dejavnosti za občine

ZOS glede na pomen in vpliv zakonodajnih sprememb na lokalno skupnost želi zagotoviti ustrezno obveščenost občinskim delavcem ter omogočiti razpravo o možnih posledicah in prilagoditvah, ki jih zakon prinaša.

ZOS je na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance in Kabinet predsednika Vlade RS naslovilo poziv za dvig povprečnine.

Ponovno smo opozorili na nevzdržno finančno situacijo, v kateri se bodo znašle občine zaradi prenizko določene povprečnine za leti 2025 in 2026. Kljub našim opozorilom tekom jesenskih pogajanj, da predlagana višina povprečnine ne bo zadostovala za kritje zakonsko določenih nalog, dogovorjena sredstva še vedno ne odražajo realnih potreb občin. Razkorak med povprečnino in dejanskimi stroški bo tudi v prihodnjih letih ostal visok – okvirno 15%, kar bo dodatno obremenilo občinske proračune .

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli odgovor, ki je na voljo v priponki.

ZOS je na Ministrstvo za naravne vire in prostor, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavod RS za varstvo narave naslovilo dopis v zvezi z dolgotrajnostjo postopkov prostorskega načrtovanja.

V dopisu smo zaprosili za predloge rešitev, ki bi skrajšale postopke sprejemanja občinskih prostorskih načrtov ter sprejemanja sprememb le-teh. V nekaterih občinah se namreč postopki vlečejo desetletja, kar zavira razvoj občin in odganja investitorje. Dolgotrajni postopki ne le, da omejujejo gospodarski razvoj, ampak tudi povečujejo tveganje za črno gradnjo, kar povzroča dodatne izzive pri urejanju prostora.

ZOS je na Ministrstvo za obrambo posredovalo pobudo za sofinanciranje področja civilne zaščite za občine.

ZOS je predlagalo, da se preuči možnost dodatnega sofinanciranja iz proračunskih sredstev Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju: ministrstvo). Trenutno sistem financiranja občin vključuje redna proračunska sredstva, dodatna sredstva pa občine pridobivajo preko javnih razpisov. Menimo, da bi bilo smiselno, če bi ministrstvo razpisalo javne razpise, prek katerih bi občine lahko pridobile dodatna sredstva za razvoj in krepitev civilne zaščite ter gasilstva.

S strani resornega ministrstva smo prejeli odgovor, ki je na voljo v priponki.

Združenje občin Slovenije je na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj posredovalo predlog za povišanje nepovratnih sredstev na javnem razpisu za revitalizacijo objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025.

Izpostavili smo dve ključni težavi. Prvič, višina razpoložljivih nepovratnih sredstev je prenizka za učinkovito reševanje problematike revitalizacije objektov javne infrastrukture. Drugič pa, da omejitev najvišjega mogočega sofinanciranja na 1.000.000,00 EUR pomeni, da bi lahko ministrstvo v primeru odobritve štirim občinam v najvišjem znesku razdelilo večino sredstev, preostale občine pa bi morale razpolagati le s 14,9 % celotnega proračuna razpisa.

Združenje občin Slovenije je na Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje posredovalo poziv za informacije v zvezi z razpisi za občine.

S strani Ministrstva za zdravje smo prejeli odgovor, ki je na voljo v priponki.

S strani Ministrstva za kulturo smo prejeli odgovor, ki je na voljo v priponki.

Združenje občin Slovenije je na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin posredovalo dopis glede povečanja inšpekcijskega nadzora nad sprehajalci psov.

Na Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ZOS apelira, da poostri nadzor nad lastniki psov, predvsem v zvezi z obveznostjo pobiranja pasjih iztrebkov. Prepričani smo, da bo bolj dosledno izvajanje nadzora pripomoglo k večji odgovornosti lastnikov psov ter prispevalo k čistejšemu in bolj urejenemu okolju za vse občane.

Odgovor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na voljo v priponki.

Združenje občin Slovenije je na Direkcijo RS za vode naslovilo prošnjo za posredovanje dopisa za navedbo vodotokov 2. reda občinam. Na spletni strani Direkcije RS za vode je namreč objavljena novica z naslovom: Poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, v kateri Direkcija RS za vode lastnike, najemnike in lokalne skupnosti, ki upravljajo priobalna zemljišča ob vodotokih 2. reda, poziva k odgovornemu ravnanju z namenom zmanjšanja tveganj ob večjih padavinah in naraščanju vodostajev. Pri tem smo s strani občin prejeli prošnjo, da Direkcija RS za vode neposredno posreduje dopis z navedbo vodotokov 2. reda, saj ga želijo objaviti na svojih spletnih straneh.

Prejeli smo odgovor s strani Direkcije RS za vode, in sicer, da iz Poziva lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda s katerim Direkcija RS za vode obvešča vse lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, da so po določilih 100. člena ZV-1 dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč izhaja, da so vodotoki 2. reda vsi vodotoki, ki v prilogi ZV-1 niso navedeni kot vodotoki 1. reda. Prav tako je z navedenim pozivom obvestila tudi vse lokalne skupnosti, da na krajevno običajen način naveden poziv objavijo.

Kljub navedeni zakonski določbi glede razvrščanja voda v rede, Direkcija RS za vode pripravlja seznam vseh vodotokov 2. reda ločenih po občinah, katerega bo občinam posredovala naknadno.