Predlogi predpisov

S strani Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo smo v pregled in mnenje prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: Zakon).

Med drugim 6. člen predloga Zakona na novo ureja 72. člen ZJU-1, ki se nanaša na posebni javni natečaj. Ta ostaja namenjen zasedbi najvišjih uradniških funkcij, pri čemer predlagana ureditev podrobneje določa način izvedbe postopka ter sestavo posebne natečajne komisije.

Tako poseben javni natečaj za položaj direktorja uprave lokalne skupnosti oziroma tajnika občine skladno s sedmim odstavkom izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje župan. S tem se ohranja posebnost ureditve izvedbe postopka za položaj direktorja uprave lokalne skupnosti oziroma tajnika občine. Pri tem se tako kot doslej smiselno uporabljajo določbe o ugotavljanju primernosti kandidatov in ponovitvi postopka. Ne uporabljajo pa se določbe o presoji vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin.

Predlagane so tudi spremembe 104. člena ZJU-1, ki opredeljuje dolžnost javnega uslužbenca, da svoje delo opravlja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa ter kodeksom. Izraz »kodeks etike« se nadomešča z izrazom »kodeks ravnanja javnih uslužbencev«. Do spremembe prihaja zaradi ukinitve XX. poglavja, ki ureja uradniški svet, ter črtanja 151. člena ZJU-1, na podlagi katerega je uradniški svet sprejemal kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in občinskih upravah. Kljub terminološki spremembi ostaja vsebina obveznosti nespremenjena, saj morajo javni uslužbenci svoje delo še naprej opravljati v skladu s Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01), ki ga je sprejela Vlada RS.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno petka, 19. 6. 2026, do 10. ure, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Uredbe o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba).

Predlog Uredbe določa vsebino operativnega programa gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter strategije za oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda v delu, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo. Prav tako določa oskrbovalne standarde, normative ter tehnične, vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe za izvajanje oskrbe s pitno vodo.

Med drugim predlog uredbe ureja:

• pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo, ki se ne izvaja kot gospodarska javna služba,
• merila za določitev aglomeracij za oskrbo s pitno vodo,
• način in kriterije za določanje pogostosti postavitve pitnikov,
• obveznosti občin in izvajalcev pri izvajanju oskrbe s pitno vodo,
• vsebino programa oskrbe s pitno vodo,
• vsebino letnega poročila o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter
• vsebino poročila o doseženih standardih opremljenosti.

Med drugim se določa obveznost občin, da načrtujejo rezervne zmogljivosti javnega vodovoda, kjer poleg aglomeracij upoštevajo tudi obstoječa in predvidena stavbna zemljišča, namenjena za gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, za katere je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.

Predlog Uredbe predvideva tudi način in kriterije za postavitev pitnikov. Občine bodo morale njihovo število zagotavljati glede na število prebivalcev:

• občine z več kot 10.000 prebivalci bodo morale zagotoviti najmanj en pitnik na vsakih 5.000 prebivalcev;
• občine z manj kot 10.000 prebivalci bodo morale zagotoviti najmanj en pitnik na vsakih 4.000 prebivalcev;
• občine z manj kot 4.000 prebivalci pa bodo morale zagotoviti najmanj en pitnik.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 23. 6. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Uredbe o spremembah Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vodah v vode in javno kanalizacijo (v nadaljevanju: Uredba). Predlog Uredbe je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Predlog Uredbe je namenjen zmanjševanju obremenjevanja površinskih in podzemnih voda ter spodbujanju učinkovite in trajnostne rabe termalnih in termomineralnih vod. S tem se uresničujejo cilji vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES), zlasti na področju varstva vodnih virov in doseganja dobrega stanja voda.

Ugotovljeno je bilo, da obstoječi uporabniki termalne vode te pogosto ne uporabljajo na okoljsko in gospodarsko najučinkovitejši način. Zato predlagana Uredba krepi zahteve glede vračanja odvzete neonesnažene vode v podzemlje (reinjekcija), saj se s tem zmanjšujejo vplivi na vodno okolje in preprečuje izpuščanje termalnih vod v vodotoke. Termalne in termomineralne vode namreč lahko vsebujejo različne snovi, ki negativno vplivajo na kakovost površinskih voda.

Predlog določa tudi primere in pogoje, pod katerimi je mogoče odstopiti od obveznosti reinjekcije oziroma izjemoma odvajati toplotno izrabljeno termalno vodo v vodotok. Določa se tudi vsebine strokovnega mnenja, ki se priloži k vlogi za pridobitev ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega je možno oceniti vpliv odvajanja toplotno izrabljene termalne vode neposredno v vodotok. 

Poleg tega uvaja tudi strožje zahteve za preprečevanje iztekanja odpadnih voda iz nejavne kanalizacije na območjih naprav. Predpisani so redni preizkusi vodotesnosti, odprava ugotovljenih nepravilnosti ter obveznost hrambe in posredovanja rezultatov pristojnim organom.

Nadalje so predvidena tudi posebna pravila za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, če nameravana sprememba obratovanja naprave zmanjšuje emisije snovi ali toplote v vode in je zato treba spremeniti pogoje ali ukrepe v dovoljenju, ne glede na druge okoliščine ali postopke, kot je inšpekcijski postopek, ki bi sicer lahko vplivali na ustavitev postopka ali zavrnitev izdaje odločbe. Prav tako se ureja prekrške, prehodna obdobja za prilagoditev novim zahtevam in dokončanje že začetih postopkov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno ponedeljka, 29. 6. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: Pravilnik). Predlog Zakona je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Ministrstvo za pravosodje sporoča, da je na pobudo Vrhovnega sodišča RS pripravilo osnutek sprememb Pravilnika o zemljiški knjigi in ga posredovalo v seznanitev. Spremembe so potrebne zaradi uskladitve z rešitvami iz novega Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih in kazenskih sodnih postopkih, ki je bil maja 2026 posredovan v javno razpravo. Skupaj z dvema dodatnima nastajajočima pravilnikoma tvorijo celovit paket podzakonskih aktov za prenovo portala e‑sodstvo ter nadaljnji razvoj digitalnega poslovanja v civilnih sodnih postopkih.

Ključna novost elektronskega poslovanja v civilnih sodnih postopkih, ki bo veljala tudi za zemljiškoknjižne postopke, je uvedba obvezne identifikacije prek centralne storitve SI‑PASS. Ukinja se dosedanja prijava z uporabniškim imenom in geslom, prav tako pa tudi skupina registriranih uporabnikov. Zunanji uporabniki – profesionalni udeleženci, organi ter stranke – bodo morali uporabljati sredstva elektronske identifikacije srednje ali visoke ravni zanesljivosti, ki jih podpira SI‑PASS. Vrhovno sodišče RS ukinitev registriranih uporabnikov utemeljuje z varnostnimi tveganji in zaznanimi zlorabami, med drugim množičnim ustvarjanjem računov ter avtomatiziranim pridobivanjem izpiskov, ki je sistem e‑sodstva obremenjevalo tudi z več kot milijonom izpisov tedensko. O prenovi je Vrhovno sodišče RS aprila že obvestilo uporabnike portala e‑sodstvo.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 11. 6. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani DZ RS je objavljen predlog  Zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi  (v nadaljevanju: Zakon).

Predlagana ureditev vzpostavlja pravno jasen prehodni režim za osebe, ki so že vključene v institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV), z namenom njihove varne vključitve v sistem dolgotrajne oskrbe po Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Ker gre za posebej ranljivo skupino upravičencev, ki že prejemajo celodnevno oskrbo, bi ponovno celovito ugotavljanje upravičenosti pomenilo nepotrebno administrativno obremenitev.

Predlog omogoča pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe na podlagi vloge in obstoječe dokumentacije o institucionalnem varstvu. Obstoječa kategorija oskrbe se uporabi kot podlaga za določitev kategorije dolgotrajne oskrbe prek prevedbene tabele, s čimer odpade potreba po ponovnem strokovnem ocenjevanju. Vstopne točke morajo takšne vloge obravnavati prednostno in odločbo izdati v roku 30 dni.

Predlog posebej ureja tudi začetek izvajanja pravice do dolgotrajne oskrbe. Pravica se začne izvajati šele po izvršljivosti odločbe, sklenitvi osebnega načrta, ureditvi nastanitve in prehrane ter prenehanju obstoječih socialnovarstvenih storitev.

Predvidena je tudi razmejitev med pravicami iz socialnega varstva in pravicami iz dolgotrajne oskrbe. Ob vključitvi v sistem dolgotrajne oskrbe prenehajo pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, uvede pa se nov mehanizem presoje upravičenosti do oprostitve stroškov nastanitve in prehrane. Centri za socialno delo pri tem po uradni dolžnosti preverjajo socialni položaj posameznika.

Pomembna novost je tudi uvedba denarnega nadomestila za prehodno obdobje, ki upravičence ščiti pred finančnimi posledicami časovnega zamika med vključitvijo v institucionalno varstvo in formalnim priznanjem pravice do dolgotrajne oskrbe. Do nadomestila so upravičeni posamezniki, ki pravočasno vložijo vlogo, ne prejemajo dodatka za pomoč in postrežbo ter niso upravičeni do oprostitve plačila storitev.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno srede, 10. 6. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani DZ RS je objavljen predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-U) (v nadaljevanju: Zakon), ki je v zakonodajni postopek vložen po skrajšanem postopku.

Predlog Zakona izvajalcem javne zdravstvene službe na primarni ravni omogočajo, da zavarovanim osebam brez izbranega osebnega zdravnika – bodisi zato, ker ga nikoli niso imeli, bodisi zato, ker je njihov dosedanji zdravnik prenehal opravljati dejavnost – predlagajo izbiro novega osebnega zdravnika. S tem se izvajalcem daje jasna pravna podlaga za organizirano izvedbo prehoda k novim zdravnikom, brez nepotrebnih osebnih obiskov ambulant in na način, ki ohranja pravico do izbire ter spoštuje dostojanstvo pacientov.

Rešitev omogoča prevzemniku zdravstvene dokumentacije ali koncesijskega programa, da osebam brez izbranega zdravnika, katerih dokumentacijo je prevzel, predlaga določeno izbiro osebnega zdravnika. Zavarovana oseba je o tem obveščena in ima možnost, da v določenem roku – po pošti ali prek sistema eZdravje – podpiše izjavo o izbiri predlaganega zdravnika. Če izjave ne poda, se šteje, da predloga ni sprejela. V času od prejema predloga do izteka roka za podpis se oseba začasno vodi kot »opredeljena« pri predlaganem zdravniku, kar je nujno za spremljanje števila opredeljenih pacientov in izračun t. i. količnika. Oseba lahko predlagano izbiro tudi predčasno zavrne, kar omogoča sprotno prilagajanje evidenc.

Enak postopek se lahko uporabi tudi v primerih, ko zdravstveni zavod na primarni ravni poveča svoje zmogljivosti – na primer ob širitvi programa ali zaposlitvi novega zdravnika. Zavod lahko takrat predlaga izbiro osebnega zdravnika zavarovanim osebam brez izbranega zdravnika, katerih dokumentacijo hrani in ki prebivajo na območju, kjer izvaja javno zdravstveno službo.

Posebej je poudarjeno, da se ureditev nanaša izključno na zavarovane osebe brez izbranega osebnega zdravnika. Možnost predlaganja velja za vse vrste osebnih zdravnikov na primarni ravni, kot jih določa ZZDej – splošne zdravnike, pediatre, zobozdravnike in tudi ginekologe, katerih storitve se lahko izvajajo tudi v okviru sekundarne ali terciarne mreže.

Izjeme za zavarovane osebe, ki prebivajo izven območja, kjer zdravstveni zavod oz. prevzemnik opravlja javno zdravstveno službo ter za druge primere, v kateri so navedeni razlogi za odklonitev izbire, so potrebne, ker to materijo ureja splošni podzakonski akt, Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ), ki ga sprejema ZZZS (v tem zakonu poimenovan Zavod) in v katerega ta zakon ne posega. Izbiro osebnega zdravnika, omejitve glede kraja bivanja oz. opravljanja storitve ter druge odklonitvene razloge POZZ ureja v 160. – 167. členu

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno srede, 3. 6. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Sporočamo, da je prišlo do skrajšanja roka za oddajo pripomb na predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M) (v nadaljevanju: Zakon), ki je objavljen na spletni strani DZ RS.

Predlagana sprememba ukinja tretji odstavek 5. člena ZLV. S tem bi se ukinila možnost, da državljani tretjih držav sodelujejo pri volitvah članov občinskih svetov, prav tako pa – glede na prvi odstavek 103. člena ZLV – ne bi več imeli pravice voliti župana. Gre torej za poseg v obseg aktivne volilne pravice.

Predlog izpostavlja, da je bila obstoječa ureditev, ki določa volilne enote v ožjih delih lokalnih skupnosti, sprejeta brez širše razprave in brez poglobljene presoje njenih posledic za lokalno samoupravo ter za uravnotežen regionalni razvoj.

Osrednji cilj predlaganih rešitev je vzpostaviti pravno podlago, ki bo omogočala skladen regionalni razvoj ter zagotovila pravičnejšo in enakomernejšo zastopanost vseh območij znotraj ožjih delov lokalnih skupnosti.

Predlog določa še, da se bo spremenjen 5. člen uporabljal od prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega zakona.

Hkrati se predvideva prehodno obdobje, v katerem lahko občine prilagodijo akte o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Rok enega meseca po uveljavitvi zakona oziroma uskladitev pred razpisom lokalnih volitev zagotavlja predvidljivost volilnih postopkov in preprečuje nejasnosti pri izvajanju volilnih opravil. Prehodno obdobje omogoča tudi učinkovito delo občinskih volilnih komisij, ki morajo imeti dokončno določene volilne enote še pred začetkom volilnih aktivnosti. Takšna ureditev krepi preglednost volilnega procesa ter zagotavlja enakopravno obravnavo vseh volivcev in kandidatov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 12. 6. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani DZ RS je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-I) (v nadaljevanju: Zakon). S predlaganim Zakonom se sledi cilju zagotavljanja brezplačnega vrtca za vse otroke, ne glede na finančne razmere ali kraj bivanja njihove družine.

Predlog prinaša temeljno spremembo v načinu financiranja predšolske vzgoje, saj ukinja plačila staršev za vrtčevske programe. Stroške, ki jih trenutno krijejo gospodinjstva, bi v celoti prevzel državni proračun. To pomeni, da bi se zasebni izdatki staršev nadomestili z javnimi sredstvi.

Ocenjena letna obremenitev državnega proračuna v višini približno 170 milijonov evrov izhaja iz več podatkovnih podlag:

• Statistični urad RS navaja, da so skupni izdatki za predšolsko vzgojo v letu 2024 znašali okoli 708 milijonov evrov, od tega približno 562 milijonov evrov javnih (država in občine) in 146 milijonov evrov zasebnih sredstev (pretežno plačila staršev).
• Zasebni izdatki v zadnjih letih naraščajo (2021: 124,6 mio EUR; 2024: 145,8 mio EUR), kar je posledica višjih ekonomskih cen programov in s tem večjega finančnega bremena za starše.
• Ob predpostavki nadaljnje rasti stroškov dela, energentov, hrane in inflacije bi lahko zasebni izdatki do leta 2027 dosegli ali presegli 160–170 milijonov evrov letno.

Pri presoji finančnih učinkov je treba upoštevati tudi posredne javnofinančne posledice, ki jih osnovna kvantitativna ocena ne zajema v celoti, a so pomembne za širši kontekst. Med njimi so:

• višja zaposlenost staršev, zlasti mater, kar lahko poveča prilive iz dohodnine in prispevkov,
• zmanjševanje tveganja socialne izključenosti otrok ter dolgoročno boljši izobraževalni rezultati, ki pozitivno vplivajo na produktivnost ter
• večja vključenost otrok v vrtce, ki lahko zahteva dodatne prostorske in kadrovske kapacitete, čeprav ti stroški niso neposredno povezani s prenosom plačil staršev na državo.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno srede, 17. 6. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Predlagane spremembe se nanašajo na novelo Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 112/25), ki je uvedla novi storitvi: podpora v skupnosti za odrasle osebe in podpora v skupnosti za mladoletne osebe do 18. leta. Skupaj s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji in podpora v skupnosti za odrasle osebe ter podpora v skupnosti za mladoletne osebe; Pravilnikom o postopkih vključitve in prenehanja izvajanja storitve podpore v skupnosti za odrasle osebe in podpore v skupnosti za mladoletne in Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev se normativno ureja izvajanje storitve podpora v skupnosti za odrasle osebe in storitve podpora v skupnosti za mladoletne osebe do 18. leta. Zadevni Pravilnik predvsem ureja oblikovanje cene za navedeni storitvi.

Predvidena je dopolnitev poglavja IV. Posebnosti pri oblikovanju cen posameznih socialnovarstvenih storitev, kamor se dodaja novo podpoglavje 4. Podpora v skupnosti za odrasle osebe in podpora v skupnosti za mladoletne osebe. To podpoglavje uvaja nove člene, in sicer od 35.a do 35.č, ki določajo kategorije uporabnikov, ki so upravičeni do storitve podpore v skupnosti (od P1 do P5 ter P8), pri čemer je razvrstitev odvisna od njihovih potreb, zdravstvenega stanja in stopnje potrebne pomoči. Za vsako kategorijo je določena tudi cena podpore na dan, ki se oblikuje na podlagi povprečne cene oskrbnih dni v institucionalnem varstvu, zmanjšane za osnovne življenjske stroške. Pravilnik določa tudi konkretne zneske cen za posamezne kategorije.

Cene se bodo usklajevale enkrat letno, in sicer 1. aprila, minister pa bo nove cene objavil najpozneje do 15. februarja. Po treh letih izvajanja bo pristojno ministrstvo izvedlo pregled učinkovitosti metodologije in jo po potrebi dopolnilo.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno srede, 20. 5. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o prenosu in izvajanju nekaterih pravnih aktov EU s področja migracij in mednarodne zaščite (v nadaljevanju: Zakon). Predlog Zakona je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve.

Namen nove ureditve je v slovenski pravni red prenesti ter izvajati deset zakonodajnih aktov, ki jih je Evropska unija sprejela v okviru migracijskega in azilnega Pakta. Gre za najobsežnejšo prenovo skupnih evropskih pravil na tem področju po letu 2013. Reforma temelji na prizadevanjih EU, da vzpostavi celovit, predvidljiv in pravičen sistem upravljanja migracij, izboljša delovanje informacijskih sistemov, pospeši obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, zagotovi učinkovitejše vračanje oseb ter vzpostavi novo ravnotežje med kolektivno odgovornostjo in solidarnostjo.

V okviru predloga se med drugim uvaja možnost, da občine prejmejo finančno nadomestilo za dodatne obremenitve lokalne infrastrukture, ki lahko nastanejo zaradi vzpostavitve nastanitvenih kapacitet za prosilce za mednarodno zaščito. Rešitev temelji na podobnem pristopu, kot ga že pozna 36.a člen Zakona o nadzoru državne meje.

Do sredstev bodo upravičene tiste občine, v katerih bo zasedenost skupnih nastanitvenih kapacitet za prosilce v posameznem koledarskem letu vsaj tri mesece presegla 50 odstotkov. Metodologijo za izračun višine nadomestila določi Vlada RS, pri čemer upošteva število nastanjenih prosilcev ter število prebivalcev občine.

Izplačilo nadomestila je predvideno enkrat letno, najpozneje do februarja za preteklo leto. Vlada RS z uradnim sklepom določi, katere občine izpolnjujejo pogoje in kakšna je višina nadomestila za vsako od njih. Občine same vložijo zahtevek, izplačilo pa izvede pristojni urad.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 4. 6. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.