Predlogi predpisov

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog nacionalne strategije za muzeje in galerije 2024-2028, ki jo daje v javno razpravo. Veljavna strategija se letos izteče, s prihodnjim letom naj bi stopila v veljavo nova.

Predlog strategije je pripravila delovna skupina za muzejsko politiko, v pripravo so bile vključene strokovne muzejske organizacije. Strategija temelji na opravljenih analizah in strokovnih strateških smernicah mednarodnih organizacij. Tokrat se muzejev in galerij prvič lotevajo s sektorsko strategijo. Oboji v več pogledih predstavljajo zelo pomemben del kulture: letno razpolagajo z 63 milijoni evrov, od tega je približno 85 odstotkov javnih sredstev, imajo približno 1000 zaposlenih in še 2000 zunanjih sodelavcev ter privabijo številne obiskovalce. V lanskem letu si je razstave v slovenskih muzejih in galerijah ogledalo več kot dva milijona obiskovalcev.

Slovenska muzejska mreža je po besedah državnega sekretarja zelo razvejana in raznolika tako tipološko in vsebinsko kot tudi organizacijsko. Prvi izziv je tako, kako vse te raznolike institucije spraviti v enotno delujoč sistem, ki bo sledil enakim kakovostnim standardom. Strategija to raznolikost priznava in je zastavljena na način, da lahko vsaka od institucij prispeva k uresničevanju skupnih ciljev strategije. Obenem želijo s strategijo institucije spodbuditi k povezovanju programov in izmenjavi.

Drugi pomemben izziv je, kako povezati fizične zbirke z digitaliziranimi vsebinami, da bo ponudba zanimiva za obiskovalce. Izziv je tudi, kako vzpostaviti bolj sistematično izobraževanje za muzejske delavce, tako formalno izobraževanje skozi univerzitetne programe, kar bo moralo biti predmet medresorskega dogovarjanja, kot izobraževanje, ki že poteka znotraj muzejskih organizacij.

Ob strategiji se oblikuje tudi  večletni načrt investicij in vlaganj v muzeje. Strategiji bo sledila prenova zakonodaje, ki bo na novo opredelila javno službo muzejev in jo uskladila z novo definicijo muzeja, ki jo je sprejel Mednarodni muzejski svet. Omenjena definicija sicer odpira in širi javno poslanstvo muzejev ter jih zavezuje k delu s skupnostmi, trajnostnemu razvoju in povečevanju dostopnosti zbirk tudi skozi digitalne vsebine.

Predlog strategije bo v javni obravnavi dva meseca. Ob tem nastaja izvedbeni načrt strategije, ki se bo začel izvajati po sprejetju.

Predlog strategije že upošteva, da se v okviru načrta za okrevanje in odpornost pripravlja digitalni register nepremične kulturne dediščine, na katerega se bo vezal razvoj spletne platforme, ki bo povezala slovenske muzeje ter omogočila boljše sodelovanje med njimi in boljšo promocijo programov doma in v tujini.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do 13. 11. 2023 na elektronski naslov ana.potocnik@zdruzenjeobcin.si.  

S strani Ministrstva za infrastrukturo smo v pregled in pripombe prejeli predlog Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest, ki so ga pripravili v sodelovanju s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo na podlagi drugega odstavka 19. člena in 154. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 140/22 – ZSDH-1A).

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do 26. 9. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o določitvi seznama tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva za katere se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove (v nadaljevanju: Pravilnik), katerega je pripravilo Ministrstvo za finance.

Gasilska vozila, za katera se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove:

1. poveljniška vozila;
2. gasilska vozila;
3. gasilska vozila s cisterno;
4. gasilska vozila s prahom;
5. gasilska vozila za gašenje in reševanje z višin;
6. tehnična in orodna vozila;
7. gasilska vozila za gozdne požare;
8. gasilska logistična vozila;
9. gasilski čolni;
10. gasilski priklopniki.

Posebna zaščitna oprema, za katero se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove:

1. gasilska zaščitna obleka, standard SIST EN 469;
2. zaščitna obleka za gašenje požarov v naravi, standard SIST EN 15384;
3. gasilska zaščitna čelada, standard SIST EN 443;
4. gasilska zaščitna čelada za gašenje požarov v naravi, standard SIST EN 16471;
5. gasilska zaščitna čelada za tehnično reševanje, standard SIST EN 16473;
6. gasilski pas, standard SIST EN 358;
7. gasilske zaščitne rokavice, standard SIST EN 659;
8. gasilski zaščitni škornji, standard SIST EN 15090;
9. izolirni dihalni aparat, standard SIST EN 137;
10. gasilska delovna obleka.

Reševalna oprema ter orodje za opremo gasilskih vozil, za katero se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove, se uvrščajo:

1. zaščitna oprema;
2. gasilna oprema;
3. cevi, armature in pribor;
4. reševalna oprema;
5. sanitetni pribor;
6. oprema za osvetlitev in signalizacijo;
7. delovne naprave;
8. ročno orodje in merilne naprave;
9. posebna oprema.

Vaše pripombe, mnenja in predloge nam lahko posredujte do 6. 9. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o energetski politiki (v nadaljevanju: Zakon), katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Zakon določa in ureja:

• načela energetske politike,
• ukrepe upravljanja energetske politike,
• pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo,
• pristojnost energetske inšpekcije,
• pooblastila in pogoje za energetskega inšpektorja.

Zakon tudi opredeljuje tudi energetsko infrastrukturo.

Zakon, med drugim v svojem 21. členu določa, da lokalna skupnost s prostorskimi načrti ali odloki določi prednostno rabo energijskih virov in energentov, in sicer na podlagi lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju: LEK).

Zakon v svojem 27. členu določa, da lokalna skupnost sprejme LEK kot program ravnanja z energijo v lokalni skupnosti, ga objavi na svojih spletnih straneh in o tem seznani ministrstvo. Več lokalnih skupnosti lahko sprejme skupen LEK, iz katerega morajo biti razvidni cilji in ukrepi posamezne lokalne skupnosti.

LEK mora biti usklajen z Dolgoročno podnebno strategijo, NEPN in drugimi energetskimi strategijami, programi in načrti. LEK se sprejme na vsakih 10 let, lahko tudi bolj pogosto, če se spremenijo  prej navedeni dokumenti.

Lokalna skupnost je dolžna svoje prostorske načrte usklajevati z LEK, ki velja na njihovem območju. V primeru neskladnosti med LEK in prostorskim načrtom, se neskladnosti upošteva v postopku priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega načrta.

Zakon določa, da pristojno ministrstvo vsaki dve leti izvede analizo sprejetih LEK-ov ter ovrednoti prispevek LEK k skladnosti ciljev z veljavnim NEPN. Lokalne skupnosti do 31. 3. poročajo o izvajanju ukrepov in ciljev LEK za preteklo leto.

Zakon določa tudi delovanje Agencije za energijo. Predsednika in člane sveta Agencije imenuje in razrešuje Državni zbor RS na predlog Vlade RS za mandatno obdobje šestih let.

Vaše predlog, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 15. 9. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

Za sodelovanje se že vnaprej zahvaljujemo.

Ministrstvo za finance je na spletnem portalu eDemokracija objavilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev.

V predlogu Pravilnika se Priloga 1 in Priloga 2 nadomeščata z novim prilogama.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do 1. 9. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za finance je na spletnem portalu eDemokracija objavilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost.

V predlogu Pravilnika se Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3, Priloga 5, Priloga 6, Priloga 9 in Priloga 10 nadomeščajo z novimi prilogami.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do 1. 9. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

Vlada RS je na 66. redni seji določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem po nujnem postopku.

Cilja predloga Zakona je  čim hitrejša določitev ukrepov za pomoč prebivalkam in prebivalcem, gospodarstvu in občinam, ki so v poplavah in zaradi zemeljskih plazov utrpeli škodo.

Ocenjuje se, da bodo predlagane rešitve zakona imele finančne posledice v letu 2023, in sicer okvirno 80 mio EUR povišanje na odhodkovni strani in okvirno 10 mio EUR izpada prihodkov. V letu 2024 pa bodo predlagane zakonske rešitve vplivale na odhodke proračuna države za okvirno 65 mio EUR, pri tem pa se pričakuje izpada prihodkov v višini okvirno 12 mio EUR.

Poglavitne rešitve predloga Zakona so:

1. UKREPI NAMENJENI OBČINAM

Z odstopom od Zakona o financiranju občin se občine, prizadete v poplavah, ki ne morejo uravnotežiti izvrševanja proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov, lahko v proračunskem letu 2023 in 2024 likvidnostno zadolžijo največ do višine 10 odstotkov (namesto zdajšnjih 5 odstotkov) vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.

Občine, prizadete v naravnih ujmah, se bodo lahko za investicije v letih 2023 in 2024 zadolžile v višini 15 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov (namesto zdajšnjih 10 odstotkov).

V proračunskem letu 2023 bo prizadetim občinam po sprejetju programa odprave posledic naravnih nesreč mogoče zagotoviti dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino, pogoje, namen porabe in postopek dodelitve dodatnih sredstev bo določila vlada.

Omogočena je nemotena poraba sredstev, ki jih prejemajo z donacijami in jih zbirajo na posebni postavki za donacije. Za to ne bo treba pripraviti rebalansov letošnjih občinskih proračunov.

Občine bodo lahko sredstva proračunske rezerve letos porabile tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč v drugih občinah, kar trenutno ni možno. Tako bodo lahko občine, ki jih poplave niso prizadele, pomagale prizadetim občinam. Višina pomoči ne bo omejena.

Delež sredstev, ki jih občine lahko izločijo v sredstva proračunske rezerve v letih  2023 in 2024, ni omejen. S tem se občinam omogoči, da izločijo v proračunsko rezervo več kot 1,5 odstotka prejemkov proračuna, saj bodo stroški odprave posledic naravnih nesreč visoki.

2. NARAVNI VIRI IN PROSTOR

Rešitve s področja naravnih virov in prostora predvidevajo nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe za odpravo posledic poplav in plazov ter uvedbo vzdrževalnih del v javno korist za vodotoke in obstoječo komunalno infrastrukturo.

Zagotavlja se dodatna sredstva in učinkovito porabo teh sredstev za izvedbo vseh prej zapisanih ukrepov.

Interventna zakonodaja predvideva sanacijski občinski podrobni prostorski načrt. Tako bodo občine in prebivalci prišli do hitrih in kakovostnih rešitev, saj bo rekonstrukcija lahko izvedena zgolj ob ustreznem nadzoru arhitekturno-inženirske stroke in zanjo ne bo potrebno gradbeno dovoljenje.

Ustanavljajo se tehnične pisarne, ki bodo pospešile izvajanje same obnove ter zagotovile usklajeno izvajanje med posameznimi nosilci ukrepov. Zagotovljeno bo tudi potrebno svetovanje in pomoč pri postopkih obnove in pridobivanja sredstev državnega proračuna za obnovo ter pri pripravi potrebne dokumentacije.

Zakon določa, da se za projekte, potrebne za odpravo posledic nesreč, presoja vplivov na okolje ne uporablja.

Stroške ravnanja z odpadki, ki so posledica poplav in plazov, krije Republika Slovenija.

3. JAVNO NAROČANJE

Zakon prinaša več sprememb na področju javnega naročanja. Tako v določenih primerih in pod določenimi pogoji omogoča odstop od uporabe pravil Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in, tam, kjer pravila EU to omogočajo, prinaša tudi pospešitev postopkov javnega naročanja.

4. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Zakon starše, katerih otroci od 4. avgusta 2023 zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, oprošča plačila za čas, ko otrok vrtca ne obiskuje.

Da se staršem, ki so v poplavah utrpeli premoženjsko škodo, čim bolj olajša sanacijo in odpravo posledic poplav, se za šolsko leto 2023/2024 učencem oziroma dijakom zagotovi brezplačna malica oziroma kosilo. Brezplačna malica oziroma kosilo se bosta zagotovila na podlagi odločbe CSD.

Sprejeti interventni ukrepi visokošolskim zavodom omogočajo, da zaradi poplav v avgustu, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti, spremenijo pogoje za napredovanje po študijskem programu oziroma za ponavljanje letnika. Omogočeno je tudi podaljšanje statusa študenta, in sicer za tiste študente, ki zaradi neposredno utrpele škode kot posledice poplav niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti ter tudi za študente, ki so aktivno sodelovali pri odpravi posledic ujme, zaradi česar prav tako niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.

5. GASILSTVO

V Zakonu o davku na dodano vrednost se do ustrezne ureditve v tem zakonu določa nižja, to je 5 odstotna stopnja DDV za dobavo tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo na intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim službam ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. aprila 2022, str. 1). Seznam navedenega bo določil minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za gasilstvo.

V odstopu od Zakona o gasilstvu se določa, da prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, v času od 4. avgusta 2023 do 30. septembra 2023, lahko zbirajo in razdeljujejo finančna in druga sredstva fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov. Prejemniki od navedenih sredstev ne bodo plačali dohodnine.

6. FINANČNO IN DAVČNO PODORČJE

Zagotavlja se ugodnejša davčna obravnava za osebe, ki so bile primorane poiskati novo ali začasno nastanitev, ter za pravne osebe/samostojne podjetnike, ki tem osebam zagotovijo nastanitev; za nepremičnine, ki so bile huje poškodovane, se bodo občine lahko odpovedale prihodku iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v korist davčnim zavezancem.

7. REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE

Zagotovitev čim hitrejše dostopnosti stanovanj za prizadete v poplavah, ki so jim bile njihove stanovanjske enote uničene ali pa so neprimerne za bivanje in so potrebne obsežne obnove pred ponovno vselitvijo.

8. ENERGETIKA

Rešitve s področja energetike odjemalce, katerih objekti so popolnoma uničeni in odjem električne energije oziroma plina zaradi poškodb električnih instalacij oziroma plinovodnega omrežja sploh ni mogoč, od 1. avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oprošča plačila računov za električno energijo oziroma za zemeljski plin.

Odjemalci plina in daljinske toplote bodo imeli tudi pravico, da odstopijo od pogodb o obvezni priključitvi ali obvezni uporabi energenta, če do 1. oktobra še ne bo možno zagotoviti dobav, da se bodo lahko samostojno pripravili na zimo. Zakon tudi ureja rešitve za obnovo uničene ali poškodovane energetske gospodarske javne infrastrukture, da bo mogoče v najkrajšem času urediti vse potrebne vode za oskrbo prebivalcev v prizadetih območjih.

9. SOLIDARSNOSTNA POMOČ

Povišanje mesečnega/letnega zneska izredne denarne socialne pomoči na 7x cenzusa: za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav, se za leti 2023 in 2024 dviguje znesek solidarnostne pomoči na 7x cenzusa. Solidarnostna pomoč ni vračljiva oziroma podvržena dedovanju in zanjo lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer niso socialno ogroženi. Pomoč bo lahko izplačana v enkratnem znesku, 30 dnevni rok porabe in 45 dnevni rok za predložitev dokazil pa začnejo teči s 1. januarjem 2024.

Dodelitev solidarnostne pomoči za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem: Posameznik ali družina, ki so zaradi poplav izgubile streho nad glavo in so za reševanje stanovanjske težave najele stanovanje, bodo poleg pomoči v višini do največ sedmih minimalnih dohodkov za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav, lahko prejele še pomoč v višini dveh minimalnih dohodkov za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem.

Subvencija tržne najemnine in neupoštevanje premoženja ter neupoštevanje pogoja prijave stalnega/začasnega prebivališča: Prizadetim v poplavah se zagotavlja pridobitev pravice do subvencije tržne najemnine. Stranka, ki bo vlogo za pravico za subvencijo tržne najemnine vložila v obdobju od 4. avgusta 2023 do vključno 31. januarja 2024, se ji pri ugotavljanju materialnega položaja premoženje (razen prihrankov in vrednostnih papirjev), ne bo upoštevalo. Pogoj, da mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije tržne najemnine na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, se ne upošteva.

Uveljavljanje sprememb na področju letnih pravic iz javnih sredstev: Za letne pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane) se omogoča sporočanje in upoštevanje sprememb vrednosti nepremičnine. Upravičenci do letnih pravic, ki so utrpeli škodo na nepremičnini, ki vpliva na njeno vrednost, lahko na center za socialno delo (CSD) do 31. decembra 2023 sporočijo spremembo. Če sprememba vpliva na višino že dodeljene letne pravice, bo CSD na novo odločil o pravici.

Dodatno (so)financiranje javnih socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini: Zaradi posledic poplav se je izrazito povečalo tveganje revščine, več ljudi potrebuje pomoč v dnevnih centrih, namestitvenih programih, povečala se je finančna stiska posameznikov in družin. Pričakovati je več akutnih stisk posameznikov, zaradi česar je nujno zagotoviti hitro in učinkovito intervencijo strokovnih delavcev. Z dodatnimi sredstvi do višine 15 odstotkov za leto 2023, se krepi javne programe v podporo družini in za programe za pomoč v stiski, ki jih izvajajo socialnovarstveni zavodi.

Solidarnostna pomoč za zaposlene na dejavnosti osebne asistence: Zagotavlja se solidarnostna pomoč osebnim asistentom in drugim zaposlenim pri  izvajalcih osebne asistence, ki so zaposleni na dejavnosti osebne asistence. Ti namreč nimajo sklenjene kolektivne pogodbe, zato po veljavnih predpisih ne bi bili upravičeni do izplačila solidarnostne pomoči.

Delodajalcem, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom se do 31. decembra 2023 omogoča poraba javnih sredstev, ki jih vodijo na kontu 96, tudi za sanacijo nastale škode zaradi poplav in plazov v avgustu 2023, in sicer za nakup opreme, ki je bila poškodovana in nakup repromateriala do višine neamortizirane vrednosti, kot izhaja iz računovodskih evidenc, pred nastankom škode.

10. PSIHOSOCIALNA POMOČ

V pomoč pri odpravi težav v duševnem zdravju in drugih psihosocialnih stisk, ki so posledica poplav, bodo sofinancirani javni socialnovarstveni programi zagotovili dodatno podporo pri svetovanju in nudenju psihosocialne pomoči.

Krizne namestitve: zagotavljajo se pogoji za bivanje in potrebno oskrbo oseb, starejših od 65 let in odraslih oseb s posebnimi potrebami, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic poplav ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega varstva.

11. ZAMENJAVA JAVNIH LISTIN

Zakonske določbe imetnike določenih javnih listin, ki so bile uničene ali poškodovane v poplavah, pri zamenjavi ali nadomestitvi teh javnih listin oprošča tudi plačila tiskovine, stroške bo kril državni proračun. Oprostitev plačila upravne takse v teh primerih že velja.

12. PREMEŠČANJE JAVNIH USLUŽBENCEV

Ker sodelovanje pri odpravi posledic naravne nesreče lahko povzroči preobremenjenost javnih uslužbencev in s tem kadrovske težave, kar lahko vpliva tudi na nemoteno zagotavljanje javnih storitev, zakon omogoča začasno premestitev javnega uslužbenca pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju.

13. BANČNA POSOJILA

Vlada se zaveda, da so okoliščine povzročile začasne omejitve likvidnosti pri kreditojemalcih, zato v okviru interventnega zakona predlaga tudi začasni ukrep na področju bančnih posojil. Ukrep zavezuje banke in hranilnice vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12 mesecev. Do odloga so upravičene tako pravne kot fizične osebe, vendar po določenih kriterijih glede višine škode, ki so jo utrpeli. Vlogo morajo upravičenci nasloviti na banko najkasneje do 31. decembra 2023.

Zakon natančneje določa vsebino vloge glede na vrsto upravičenca, ki je še posebej za fizične osebe kar najbolj poenostavljena. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice lahko obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečnega Euriborja + 0 % oziroma po redni obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.

Zakon določa odstop od Zakona o potrošniških kreditih – tako bo jemalec kredita lahko uveljavljal odlog plačila kredita zaradi nastanka premoženjske škode v avgustovskih poplavah za obdobje do 24 mesecev. Potrošniki lahko oddajo vlogo kreditodajalcu do 31. decembra 2023.

14. GOSPODARSTVO

Za gospodarstvo je v noveli zakona omiljena tudi določba glede pomoči za škodo, in sicer po novem predplačil pomoči v višini do 10 odstotkov ocenjene škode podjetjem ne bo potrebno zavarovati z bančno garancijo. Pri ukrepu pomoči samozaposlenim (samozaposleni, družbeniki in kmetje) je bil znižan pogoj, vezan na padec čistih prihodkov od prodaje za pridobitev pomoči, in sicer sedaj pomoč prejmejo vsi, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 odstotkov v 2023 glede na leto 2022.

15. ZAPOSLOVANJE

Hitrejše zaposlovanja tujih delavcev: Pospešuje se reševanje upravnih zadev za hitrejše zaposlovanje in delo tujih delavcev, ki bodo lahko pričeli z delom na podlagi izdanega delovnega dovoljenja. Postopek se bo uporabljal le za poklice, ki so potrebni za odpravo posledic poplav in za tujce, ki prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum za vstop in bivanje v RS. Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) bo postopke izdaje delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za zaposlitev in delo tujih delavcev reševal prednostno najkasneje v roku 10 dni.

Program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov: S pomočjo posebnega programa javnih del – Pomoč pri odpravi posledic poplav, se bo angažiralo brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, za pomoč pri odpravljanju posledic poplav in sanacije. Gre za osebe v evidenci brezposelnih oseb, ki nimajo zdravstvenih omejitev in ne glede na stopnjo in vrsto izobrazbe, ki jo imajo. Zvišuje se višina plačila za udeležence od vključno I. do vključno IV. ravni izobrazbe oziroma usposobljenosti na višino minimalne plače, saj so prejemki teh oseb pod višino minimalne plače. 

Začasni ukrep delnega povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav pri delodajalcu: Delodajalci, pri katerih bodo njihovi delavci odpravljali posledice poplav, bodo upravičeni do povračila izplačanih plač tem delavcem. To pravico bo lahko uveljavljal vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, razen izjem, ki jih določa zakon. Ukrep velja od 3. avgusta 2023 do 3. septembra 2023. Delodajalec bo upravičen do povračila plače v celoti (bruto I), vendar največ do višine povprečne mesečne plače za mesec maj 2023. Delodajalec bo moral za povračilo nadomestila plač vložiti vlogo v elektronski obliki pri ZRSZ v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Skrajni rok uveljavljanja povračila izplačane plače je do 30. junij 2024.

Prepoved odpuščanja delavcev: Za delodajalce, ki bodo koristili ukrep delnega povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma, se določa obveznost ohranitve zaposlitev delavca tudi po prenehanju koriščenja ukrepa, in sicer za obdobje enako prejemanja delnega povračila nadomestila plače.

16. KMETIJSTVO GOZDARSTVO IN PREHRANA

Rešitve na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane prinašajo odstop od Zakona o kmetijstvu glede uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin pri ukrepih kmetijske politike. V primerih, ko Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja lahko sama zazna nastanek primera višje sile (zlasti na površinah), bo agencija po uradni dolžnosti začela postopek obravnave višje sile. Drugi upravičenci bodo lahko svoj primer prijavili do najpozneje 2. novembra 2023.

Da bi zaradi poškodovanosti zemljišč kmete davčno razbremenili, zakon predvideva odstop od Zakona o dohodnini glede obračuna katastrskega dohodka, in sicer tako, da se za leto 2023 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na poškodovanih zemljiščih s stopnjo poškodovanosti 50 ali več odstotkov določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen na dan 30. junij 2023.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, predstavljajo ranljivo skupino prebivalstva. V naravnih nesrečah v letu 2023 so poleg škode na kmetijskih pridelkih, utrpeli škodo tudi na premoženju. Poškodovani so bili objekti za opravljanje dejavnosti, delovni stroji, pripomočki prav tako pa so izgubili tudi živino.

Z namenom lažje odprave škode oziroma premostitve nastale izredne situacije se predlaga uvedba ukrepa solidarnostne pomoči po vzoru le te v javnem sektorju in samozaposlenih v kulturi in novinarstvu. Do pomoči so tako upravičeni kmetje, ki so na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), v višini 668,21 evra, kar ustreza višini solidarnostne pomoči za javni sektor za leto 2023. Vloga za izplačilo solidarnostne pomoči se vloži v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec vlogo zmožen vložiti. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek škode.

Zakon predvideva tudi pomoč koncesionarjem za izvajanje ribiškega upravljanja v celinskih vodah, in sicer se oprosti plačila koncesijske dajatve v letu 2023 in prvega obroka v letu 2024, tiste koncesionarje, ki so v avgustu 2023 utrpeli škodo zaradi poplav in plazov.

Predvidene so tudi spremembe, s katerimi bo država hitreje in lažje kupila zemljišča za gradnjo objektov zaradi odprave posledic naravnih nesreč, investitor gradnje objekta za potrebe odprave posledic naravnih nesreč pa bo oproščen plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.

S strani Ministrstva za obrambo smo v pregled in mnenje prejeli predlog Pravilnika o strokovnem izpitu za poveljnika in operativnega vodjo (v nadaljevanju: Pravilnik).

Ta pravilnik določa strokovni izpit za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, in za poklicnega gasilca, ki kot operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, način njegovega opravljanja, vsebino, izdajanje potrdil, imenovanje izpitne komisije in plačilo članov izpitne komisije ter vodenje evidence.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno 3. 8. 2023 na elektronski naslov ana.potocnik@zdruzenjeobcin.si.

***

S strani Urada Vlade RS za informacijsko varnost smo v pregled in mnenje prejeli predlog Uredbe o varnostni dokumentaciji in minimalnih varnostnih ukrepih povezanih subjektov (v nadaljevanju: Uredba).

Uredba o informacijski varnosti je bila v neskladju s sistemskim zakonom s področja informacijske varnosti (ZInfV), ob tem praktično ni bilo mogoče nadzirati njenega izvajanja (razen v postopkih notranjih revizij), kar je bilo ocenjeno za veliko tveganje in izpostavljenost državnega centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema kibernetskim grožnjam.

Zato je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o informacijski varnosti (Uradni list RS, št. 49/23; v nadaljnjem besedilu ZInfV-B), ki je uvedel novo kategorijo zavezancev in sicer v novi četrti alineji prvega odstavka 5. člena (zavezanci) ZInfV, po kateri so zavezani subjekti po tem zakonu tudi: »- državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije in nosilci javnih pooblastil ter drugi subjekti, ki niso organi državne uprave iz prejšnje alineje ali izvajalci bistvenih storitev iz prve alineje tega odstavka in se povezujejo s centralnim državnim informacijskokomunikacijskim omrežjem oziroma sistemom (v nadaljnjem besedilu: povezani subjekti).«

Nadalje ZInfV sedaj že na zakonski ravni v novem 18.a členu ZInfV, ki ga je uvedel ZInfV-B, ureja osnovne obveznosti povezanih subjektov glede informacijske varnosti, za podrobnejše urejanje tega področja pa je pooblastil vlado (gre za predmetni predlog uredbe) ter ureja nadzor in sankcije za kršitve tudi še za omenjene zavezance (povezane subjekte).

Sicer bi morali povezani subjekti že sedaj izpolnjevati pogoje določene iz Uredbe o informacijski varnosti v državni upravi, ki je bistveno bolj obširna od predloga uredbe, zato prilagoditev predlagani uredbi za njih ne bi smela povzročiti težav, osnovne obveznosti povezanih subjektov je ob tem predvidel že ZInfV-B, predlog uredbe jih le podrobneje ureja.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 16. 8. 2023 na elektronski naslov ana.potocnik(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                * * *

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli v medresorsko usklajevanje predlog Zakona o javnih uslužbencih.

Predlog zakona je pripravljen v luči večje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave, usmerjen predvsem v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri v javni upravi.

Od predloga, ki je bil meseca junija v javni obravnavi, se ta predlog Zakona razlikuje po tem, da ne vsebuje določb glede letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela. To se bo, na predlog sindikatov urejalo s kolektivno pogodbo.

Združenje občin Slovenije je na predlog zakona v postopku javne obravnave že podalo pripombe, ki so na voljo TU.

Vaše predloge mnenje in pripombe na lahko posredujete do vključno 18. 8. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                  * * *