Predlogi predpisov

S strani Uprave RS za zaščito in reševanje smo v pregled in dopolnitev prejeli Osnutek Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 4.0. (v nadaljevanju: Državni načrt).

Načrti zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju se pripravljajo na dveh ravneh: na državni ravni, kjer se oblikujejo državni in regijski načrti, ter na ravni lokalnih skupnosti, kjer se pripravljajo občinski načrti.

Temeljni dokument je državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, ki predstavlja osnovo za odziv na vseh ravneh načrtovanja. Ta določa koncept in način ukrepanja ter podrobno opredeljuje izvajanje nalog na državni ravni. Pripravljen je za primer nastanka velikega požara v naravnem okolju.

Temeljni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju je državni načrt, ki določa koncept oziroma zamisel odziva na vseh ravneh načrtovanja in podrobno ureja izvajanje nalog na državni ravni. Izdelan je za primer velikega požara v naravnem okolju.

Regijski in občinski načrti morajo biti z državnim načrtom vsebinsko usklajeni, pri čemer se v njih naloge in postopki, prilagojeni razmeram posamezne regije oziroma občine, natančneje razčlenijo.

Obveznost izdelave celotnega načrta ali posameznih njegovih delov za posameznega nosilca načrtovanja izhaja iz Ocene ogroženosti Republike Slovenije zaradi velikih požarov v naravnem okolju in na prostem (verzija 3.0 z dne 14. 9. 2023). V tej oceni so regije in občine na podlagi določenih meril razvrščene v pet razredov ogroženosti. Obseg načrtovanja glede na razred ogroženosti posameznega nosilca je prikazan v tabeli 2.1, razvrstitev regij v posamezne razrede ogroženosti pa v tabeli 2.2.

Tabela 2.1 Obveznosti nosilcev načrtovanja glede na pripadajoči razred ogroženosti

Tabela 2.2 Število regij po razredih ogroženosti

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno četrtka, 29. 1. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (v nadaljevanju: Pravilnik), ki so ga pripravili na Ministrstvu  za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gre za predlog Pravilnika, ki določa kadrovske, prostorske in tehnične pogoje ter pogoje glede opreme, ki jih morajo izpolnjevati zavetišča za zapuščene živali, ureja sprejem in oddajo zapuščenih živali, določa pogoje za namestitev in oskrbo živali v zavetišču in pri začasnem skrbniku, določa evidence, ki jih mora voditi zavetišče, poročanje, veterinarsko-sanitarni red zavetišč in postopek registracije zavetišča.

Med drugim predlog določa postopke ravnanja ob prejemu obvestila o najdeni ali zapuščeni živali ter obveznosti glede zagotavljanja veterinarske oskrbe. Imetnik zavetišča mora obvestilo sprejeti, ga evidentirati, preveriti, ali je žival uvrščena na seznam pogrešanih živali, ter obvestiti skrbnika, če je ta znan. Če skrbnik ni znan, mora zavetišče zagotoviti ulov in prevoz živali v zavetišče, kadar tega ne more zagotoviti najditelj. Če zavetišče ne opravlja javne službe za občino, na območju katere je bila žival najdena, mora o najdbi obvestiti pristojno zavetišče oziroma občino. V primeru zasedenosti zavetišča mora imetnik zavetišča o tem obvestiti pristojno občino ter kljub temu zagotoviti ulov in prevoz živali, občina pa se dogovori za namestitev v drugem zavetišču, pri čemer uradni veterinar na predlog občine odredi namestitev v izbrano zavetišče. Občina se lahko z zavetiščem, ki zanjo opravlja javno službo, dogovori, da to v njenem imenu opravlja nalogo iskanja prostih mest v drugih zavetiščih, o drugačnem protokolu obveščanja pa mora obvestiti pristojni območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Imetnik zavetišča mora zagotoviti namestitev živali v zavetišče najpozneje v 24 urah po prejemu obvestila.

Ob prejemu obvestila o bolni ali poškodovani živali mora imetnik zavetišča v roku štirih ur zagotoviti nujno veterinarsko oskrbo, za neozdravljivo kronično bolne živali in živali s slabo prognozo pa evtanazijo v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. Če je zapuščena hišna žival pes, ki kaže neobvladljivo in napadalno vedenje do ljudi, mora zavetišče obvestiti pristojni območni urad ali policijo, ki ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. Pri obračunavanju stroškov veterinarske oskrbe zapuščenih živali mora zavetišče upoštevati smernice glede priznane nujne, obvezne in potrebne veterinarske oskrbe, ki jih Uprava objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave, pri čemer zavetišče za neozdravljivo kronično bolne živali in živali s slabo prognozo, ki niso evtanazirane, ni upravičeno do povrnitve stroškov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno srede, 4. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in dopolnitev prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (v nadaljevanju: Zakon).

S predlaganim Zakonom je predvidena sprememba ureditev pirotehničnih izdelkov za fizične osebe in vzpostavlja jasen, pregleden in sistemsko dosleden režim. Ključna usmeritev predlagane ureditve je celovita prepoved prodaje, nakupa, posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov za fizične osebe, ne glede na vrsto izdelka, stopnjo nevarnosti, jakost hrupa ali namen uporabe. Takšna rešitev odpravlja dosedanji sistem delnih dovoljenj za posamezne kategorije pirotehnike, ki se je v praksi izkazal za težko obvladljivega, pravno neenotnega ter neučinkovitega z vidika varovanja zdravja ljudi, okolja in zagotavljanja javnega reda.

Predlog Zakona hkrati predvideva natančno opredeljene in strogo nadzorovane izjeme. Te omogočajo uporabo določenih pirotehničnih izdelkov izključno pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki razpolagajo z ustreznimi dovoljenji in izpolnjujejo vse predpisane pogoje, ter posameznim fizičnim osebam v okviru opravljanja poklicnih ali strokovnih nalog (na primer lovcem ali izvajalcem odrske pirotehnike). V takšnih primerih je uporaba dopustna le, kadar je nujno potrebna, strokovno utemeljena ter vezana na posebno usposobljenost in pridobljeno dovoljenje.

Med osrednjimi ukrepi predlagane ureditve je uvedba celovite prepovedi uporabe pirotehničnih izdelkov za fizične osebe, ne glede na njihovo razvrstitev ali stopnjo tveganja. Predvidena je tudi prepoved posedovanja, nakupa in nadaljnje prodaje pirotehničnih izdelkov s strani fizičnih oseb, s čimer se omejuje njihovo nenadzorovano kroženje in zmanjšuje možnost zlorab. Predlog hkrati vzpostavlja jasno razlikovanje med pirotehničnimi in ognjemetnimi izdelki ter nedvoumno določa mejo med dovoljenimi in nedovoljenimi uporabniki.

Poleg tega se z ureditvijo poenostavljajo in usklajujejo prekrškovne določbe, kar preprečuje podvajanje sankcij ter omogoča pravičnejše kaznovanje glede na stopnjo nevarnosti in odgovornost posameznega kršitelja. Posebno mesto imajo tudi prehodne določbe, ki omogočajo zakonito ravnanje z že kupljenimi pirotehničnimi izdelki, vključno z možnostjo njihove predaje v uničenje brez posledic, ter zagotavljajo postopno in predvidljivo prilagoditev novi pravni ureditvi.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 17. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o spremembi Zakona o financiranju občin (v nadaljevanju: Zakon).

Predvidena je sprememba 24.a člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1), s katero se zagotavlja enakopravna, pravična in vključujoča obravnava vseh občin v državi pri dodeljevanju državnega sofinanciranja investicij, ob upoštevanju njihove stopnje razvitosti in določb ZFO-1.

Kot navaja predlog Zakona, je razlog za  pripravo spremembe ZFO-1 načelo enakosti občin pri državnem sofinanciranju občinskih investicij, saj bi v nasprotnem primeru lahko več deset občin ostalo brez pravice do državnega sofinanciranja. Hkrati je tudi nesorazmerno veliko občin upravičeno do polnega sofinanciranja s strani države. Ker so namenske državne dotacije vezane na specifične resorne politike posameznih ministrstev, razvojna stopnja občine ne sme vplivati na odločitev o njihovi dodelitvi.

Besedilo 24.a člena določa višino upravičenih stroškov investicije, ki jih država lahko sofinancira glede na najbolj razvite občine in pri tem upošteva, da nova formula za izračun, ki je določena v 24.členu zakona, prinaša bistveno večji razpon pri razmerju med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin. Rezultat tega je, da je velik del občin razporejen na skrajne dele lestvice. Še posebej problematično je, da bi nekatere občine zaradi tega lahko izgubile pravico do državnega sofinanciranja svojih investicij. Marca 2025 je zadnja sprememba zakona prinesla posodobitev kazalnikov razvitosti občin. Najnovejši izračuni stopnje razvitosti so pokazali, da bi 34 občin zaradi dosežene ravni razvitosti lahko ostalo brez pravice do državnega sofinanciranja. Stopnja razvitosti občin se sicer določa vsaki dve leti.

S predlagano rešitvijo, petstopenjsko lestvico in določitev spodnjega praga državnega sofinanciranja v višini 60%, bo državno sofinanciranje občinskih investicij po občinah bolj pravično in predvidljivo. Leta 2025 sta bili po prejšnji formuli le dve občini upravičeni do 50 % državnega sofinanciranja občinskih investicij, nobena občina pa ni bila popolnoma izključena iz sofinanciranja. Vse preostale občine so prejele od 60 % do 100 % .

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 17. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za obrambo RS smo v pregled in v mnenje ponovno prejeli predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (v nadaljevanju: Uredba).

Med javno obravnavo smo na predlog Uredbe s strani ZOS že posredovali pripombe in ponovne pripombe, ki so na voljo TU. Na omenjeni povezavi sta na voljo tudi odgovora Ministrstva za obrambo RS na pripombe ZOS. Na MORS so pripombe proučili ter na njihovi podlagi pripravili novo različico predloga Uredbe. V priponki vam zato pošiljamo predlog Uredbe z upoštevanimi relevantnimi pripombami resorjev.

Predlagana Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč določa, kje in v katerih objektih je gradnja zaklonišč obvezna ter ureja pogoje za njihovo gradnjo, vzdrževanje, uporabo in vodenje evidence. Predlog uredbe spreminja kriterije, kdaj je potrebno zagotoviti zaklonišča osnovne zaščite v večjih naseljih in v objektih posebnega javnega pomena, kot so bolnišnice, vzgojno-varstveni zavodi in šole.

Evidenco zaklonišč še vedno vodijo občine, pri čemer je dodana obveznost lastnikov, da v določenem roku posredujejo podatke o zakloniščih. Občine morajo te podatke vsako leto posredovati Upravi RS za zaščito in reševanje. Za določene vojaške objekte evidenco vodi Ministrstvo za obrambo.

Hkrati se določa tudi pogoje za spremembo namembnosti zaklonišč. Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana in opremljena z osnovnimi varnostnimi sistemi, spremembe njihove namembnosti pa so možne le s predhodnim soglasjem pristojne uprave. Starejša zaklonišča, zgrajena pred letom 2006, se lahko preuredijo v zaklonišča za 24-urno zaščito, če izpolnjujejo določene pogoje.

Uredba predvideva nadzor s strani pristojnega inšpektorata in hkrati razveljavlja prejšnje predpise na tem področju. Lastniki obstoječih zaklonišč morajo v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe občinam posredovati podatke za vpis v evidenco.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno ponedeljka, 19. 1. 2026, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletni strani DZ RS je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3D).

Predlagane rešitve občinam omogočajo učinkovitejše načrtovanje prostorskega razvoja, uvajajo ustrezno pravno sredstvo (pritožbo) zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka ter določajo, da gradbena parcela ni merilo pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo pri pomožnih objektih, ki so stavbe. S tem se občinam olajša izvajanje nalog na področju urejanja prostora.

Ena pomembnejših sprememb je črtanje četrtega odstavka 119. člena, ki je do zdaj določal, da župan ne sme sprejeti sklepa o pripravi spremembe oziroma dopolnitve OPN, dokler prejšnji postopek še ni bil zaključen (razen pri ciljnih spremembah po 125.a členu). V praksi se je pokazalo, da takšna omejitev občinam povzroča velike težave, saj se postopki pogosto zavlečejo zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva. Z odpravo te omejitve se krepi ustavna in zakonska vloga občin kot nosilk prostorskega razvoja.

V 210. členu se določa, da je zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. S tem se sledi sodni praksi Vrhovnega sodišča, ki je poudarilo, da takšen sklep ni le procesni akt, temveč neposredno posega v lastninsko pravico, zlasti zaradi prepovedi razpolaganja z nepremičnino. Lastniku mora biti zato omogočeno učinkovito pravno sredstvo še pred izvršitvijo sklepa. Posledično se dopolni tudi tretji odstavek 210. člena, tako da se zaznamba razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi lahko opravi šele na podlagi dokončnega sklepa.

Sprememba sedmega odstavka 230. člena jasno določa, da se pri odmeri komunalnega prispevka za pomožne objekte, ki so stavbe, ne upošteva površina gradbene parcele, saj se ta za take objekte sploh ne določa. Enaka ureditev je do zdaj veljala le za enostavne objekte, zdaj pa se razširja tudi na pomožne stavbe.

V 234. členu se podaljšuje rok za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča z dveh na štiri leta. Rok začne teči, ko je komunalna oprema zgrajena, zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in je predana v upravljanje. Če občina v štirih letih prispevka ne odmeri, se objekt lahko priključi brez obveznosti plačila.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in mnenje prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu.

Med drugim premenjeni 11. člen določa, da občine z državo sodelujejo pri načrtovanju potreb in njihovega vključevanja v razvojne in prostorske dokumente, pri čemer morajo upoštevati državno rudarsko strategijo in rudarsko-geološke študije, ki jih zagotovi država. Nov tretji odstavek dodatno opredeljuje oblike sodelovanja  (usklajevanje strategije, sporočanje podatkov, mnenja v javnih obravnavah, sodelovanje v strokovnih skupinah).

Predlagana sprememba odpravlja obveznost samoupravnih lokalnih skupnosti glede izdelave rudarsko-geoloških študij, hkrati pa jim nalaga upoštevanje državne rudarske strategije in rudarsko-geološke študije pri vključevanju načrtovanja potreb in načina oskrbe z mineralnimi surovinami v svoje razvojne akte in prostorske akte. Učinki spremembe so razbremenitev občinskih proračunov, bolj enotna in kakovostna strokovna podlaga ter hitrejše in bolj usklajeno prostorsko načrtovanje, ob hkratni večji obremenitvi državnih institucij.

Nov je tudi 100.d člen, ki ureja uporabo že zaprtih podzemnih rudniških objektov za turistično, izobraževalno, raziskovalno, kulturno in športno dejavnost ter za rabo vode, idr. Ministrstvo določi upravljavca in namensko rabo, minister pa predpiše pogoje upravljanja in nadzora. Za zaprte se štejejo tudi opuščeni podzemni objekti brez veljavne rudarske pravice oziroma izbrisani iz evidenc, katerih status se ugotovi s posebnim aktom ministrstva.

Gre za zapolnitev pravne praznine, saj se tovrstne dejavnosti (npr. ogledi, muzeji, jamatloni) že izvajajo v več nekdanjih rudnikih. Predlagana novela omogoča, da družbe, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi te jamske objekte formalno prevzamejo, jih vzdržujejo in varno uporabljajo, tudi za namene, povezane z novo evropsko Metansko uredbo.

Posledično se odpirajo nove razvojne priložnosti, hkrati pa se vzpostavlja jasna odgovornost za upravljanje in varnost, pri čemer bodo potrebni še podrobni podzakonski predpisi in usklajevanje z drugimi varstvenimi režimi.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Uredbe programu opremljanja stavbnih zemljišč in podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu komunalnega prispevka in prispevka za začasno rabo obstoječe komunalne opreme za začasne objekte(v nadaljevanju: Uredba), ki so ga pripravili na Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Predlagana Uredba določa natančnejšo vsebino programa opremljanja stavbnih zemljišč, podrobneje opredeljuje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter ureja način izračuna komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo. Prav tako določa način izračuna akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, način njenega upoštevanja pri končni odmeri, podrobnejša pravila glede upoštevanja preteklih vlaganj in že poravnanih obveznosti, izračun prispevka za začasno uporabo obstoječe komunalne opreme za začasne objekte ter vrste objektov, za katere se komunalni prispevek odmeri.

Vsebinsko je predlog Uredbe razdeljen na štiri sklope:

• program opremljanja ter odmero in izračun komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, vključno z akontacijo komunalnega prispevka,
• podlage za odmero in izračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,
• upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo ter že poravnanih obveznosti komunalnega prispevka,
• prispevek za začasno uporabo obstoječe komunalne opreme za začasne objekte.

Hkrati predlog Uredbe vsebuje tudi prilogo, v kateri so podrobneje opredeljene vrste objektov, ki so zavezani k plačilu komunalnega prispevka. ZUreP-3 namreč določa le splošno obveznost plačila komunalnega prispevka za objekte, katerih investitorji ali lastniki izpolnjujejo pogoje za zavezance, natančnejšo opredelitev vrst objektov pa prepušča podzakonskemu aktu. Pri določitvi teh vrst se upošteva klasifikacija objektov iz priloge Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22). Ob odmeri komunalnega prispevka za posamezne vrste objektov je poleg določb iz priloge uredbe treba upoštevati tudi zakonske in morebitne občinske oprostitve ter določbo Zakona o urejanju prostora, ki določa, da se komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo ne odmeri za pomožne objekte, ki sodijo med enostavne stavbe.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do ponedeljka, 19. 1. 2026, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

***

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je objavilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Gre za Pravilnik, ki ureja metodologijo za določitev vrednosti javnoveljavnega izobraževalnega programa osnovne šole za odrasle, metodologijo za določitev vrednosti svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, obseg javne službe na področju izobraževanja odraslih ter standarde prostorov in opreme za izvajanje

Občine vabimo k vsebinski presoji predloga, predvsem v povezavi z njegovimi učinki na izvajanje javne službe na lokalni ravni ter s finančnimi in organizacijskimi vidiki, ki jih lahko prinese za občine.

Med drugim predlagani Pravilnik določa način vrednotenja stroškov dela na ostalih delovnih mestih, potrebnih za izvajanje programa osnovne šole za odrasle, in sicer v višini 50 odstotkov vrednosti stroška dela učiteljev. Od tega se 20 odstotkov nanaša na delovna mesta, na katerih se opravlja poslovodenje, administracija, računovodstvo in tehnično delo, preostalih 30 odstotkov pa na dodatno delo zaradi specifičnih potreb ciljnih skupin. Nadalje se pri določitvi obsega sredstev za plače učiteljev in organizatorjev izobraževanja odraslih upošteva dodatek za minulo delo za 18 let delovne dobe. Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določajo v skladu z zakonom, ki ureja socialno varnost, obseg sredstev za povračila stroškov v zvezi z delom, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in druge osebne prejemke pa se določi v višini 15 odstotkov od sredstev za plače za normativno število delovnih mest. Predlog Pravilnika hkrati določa, da lahko minister spremeni obračunski element, če doseženi povprečni plačni razred učiteljev v redni osnovni šoli v preteklem šolskem letu presega njegovo vrednost za več kot en plačni razred, pri čemer se takšna odločitev objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 9. 1. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je objavilo Ministrstvo za kulturo.

Predlagane spremembe Pravilnika prinašajo predvsem posodobitev ureditve izposoje elektronskih knjig, ki se prilagaja novemu modelu delovanja in ne temelji več na sistemu nakupa licenc.

Nadalje je pomembna sprememba predvidena v 9. členu Pravilnika, ki je preoblikovan z namenom večje jasnosti in preglednosti ter se po novem glasi:

»(1) Knjižnična zbirka vsake organizacijske enote splošne knjižnice se oblikuje v skladu z ugotovljenimi splošnimi in posebnimi potrebami območja, na katerem splošna knjižnica izvaja svojo dejavnost.

(2) Knjižnična zbirka splošne knjižnice vključuje strokovno oziroma poučno knjižnično gradivo, leposlovje, serijske publikacije in drugo gradivo iz 3. in 25. člena zakona za vse starostne skupine potencialnih uporabnikov območja, na katerem izvaja dejavnost.

(3) Splošna knjižnica pri določanju obsega knjižničnega gradiva za posamezne starostne stopnje smiselno upošteva demografsko sestavo potencialnih uporabnikov na območju, na katerem izvaja dejavnost.

(4) Knjižnična zbirka poleg knjižničnega gradiva iz prvega in drugega odstavka tega člena vključuje tudi domoznansko in referenčno gradivo. Splošna knjižnica lahko del knjižničnega gradiva združuje v posebne knjižnične zbirke.«.

Predvidena je tudi sprememba 47. člena Pravilnika, in sicer se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Knjižnica visokošolskega zavoda zagotavlja najmanj enega strokovnega knjižničarskega delavca z izobrazbo, kot jo določa drugi odstavek 48. člena tega pravilnika, ki opravlja strokovno knjižničarsko delo za najmanj polovični delovni čas.«. Predlagana sprememba je potrebna zaradi dosedanjih nejasnosti pri razumevanju zahtevanega obsega dela strokovnih knjižničarskih delavcev. Nova dikcija natančneje določa, koliko časa mora strokovni knjižničarski delavec opravljati strokovno knjižničarsko delo, pri čemer se vprašanje usposobljenosti ureja v 48. členu Pravilnika.

Zaradi sprememb pogojev za izvajanje knjižnične javne službe, ki jih predlagatelj predlaga v skladu s 37. členom Zakona o knjižničarstvu, se predvideva tudi zamenjava določenih prilog Pravilnika, ki za posamezne pogoje določajo vrsto pogoja, kazalce (z opredelitvijo podatkov in meril za ugotavljanje izpolnjevanja), zahtevane vrednosti ter stopnjo izpolnjevanja pogojev. K predlogu Pravilnika so zato priložene naslednje priloge:

• Priloga 2: Število knjižničnih delavcev v splošni knjižnici in njihove tipične delovne naloge
• Priloga 3: Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev – splošne knjižnice
• Priloga 4: Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev – visokošolske knjižnice
• Priloga 5: Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev – specialne knjižnice

 Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 21. 1. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *