Predlogi predpisov

Leto
Iskanje
  • 14.06.2024

    Poziv za posredovanje predlogov za spremembe in dopolnitve Zakona o prekrških – rok: 11. 7. 2024

    V mesecu aprilu 2024 je Državni zbor RS sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1K), s katerim je bil Zakon o prekrških (ZP-1) usklajen s tremi odločbami Ustavnega sodišča RS.

    V postopku usklajevanja ZP-1K je bilo podanih več predlogov za obširnejše spremembe in dopolnitve ZP-1, med katerimi so bili tudi predlogi za sistemske spremembe na področju prekrškovnega prava.

    Na Ministrstvu za pravosodje so pristopiti k pripravi obsežnejših sprememb in dopolnitev ZP-1, ter zaprosili za podajo predlogov, mnenj in dopolnitev.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 11. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

  • 11.06.2024

    Priprava Strategije prilagajanja podnebnim spremembam

    V petek, 7. 6. 2024 je na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo potekal sestanek, katerega tema je bila priprava strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Ministrstvo pristopa k pripravi strategije, katera bo med drugim naslovila področja kmetijstva, gozdarstva, voda, javnega zdravstva, socialnega varstva, infrastrukture in gradnje, itd.

    Z namenom priprave dokumenta, ki bi v praksi zaživel in ne bil le črka na papirju, pa se ministrstvo obrača tudi na občine in naprošajo za posredovanje tistih vsebin, katere bi pa vašem mnenju ter oceni ministrstvo moralo nasloviti v strategiji. Tej bo seveda sledil tudi akcijski načrt njene izvedbe, kateri naj bi bil pripravljen v obliki regionalnih programov.

    Prilagamo pa tudi deklaracijo, ki je bila sprejeta na letošnjem podnebnem vrhu v Valoniji v Belgiji, v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU. Ta zajema priporočila katerim področjem je treba oz. bi bilo treba v okviru prilagajanja podnebnim spremembam nameniti več pozornosti.

    Naprošamo vas, da nam na priloženem obrazcu vaše predloge posredujete do 28. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si

    Prenesi datoteko
  • 10.06.2024

    Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – rok: 1. 7. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.

    •  Predstavitev predlaganih rešitev

    Brez poskusnega izračuna vrednosti in javne razgrnitve modelov vrednotenja, kot časovno in finančno najobsežnejšega dela postopka določanja modelov vrednotenja, bo organ vrednotenja lahko zagotavljal bistveno bolj ažurne posplošene vrednosti nepremičnin v evidenci vrednotenja glede na dogajanje na trgu nepremičnin. Na ta način se bo izboljšala kakovost sistema množičnega vrednotenja in hkrati se bodo zmanjšali stroški sistema.

    • S predlogom se ukinja pošiljanje zbirnih potrdil o podatkih evidence vrednotenja, ki jih trenutna ureditev predvideva ob vsakem ciklu vrednotenja ob uveljavitvi nove uredbe o določitvi modelov vrednotenja za vse lastnike nepremičnin, ki se jim z uveljavitvijo novih modelov vrednotenja posplošena vrednost njihovih nepremičnin spremeni
    • Predlog zakona poenostavlja postopek ugotavljanja posebnih okoliščin in spreminja ugotavljanje posebne okoliščine po uradni dolžnosti

    Lastnikom nepremičnin se v zvezi z določitvijo posplošene vrednosti omogoči vplivanje na vrednost nepremičnine preko dveh vzvodov – preko spreminjanja podatkov o nepremičnini, na podlagi katerih je bila vrednost določena, in preko ugotavljanja tistih lastnosti nepremičnine, ki v modelu niso bile upoštevane, pa bi zaradi svojega bistvenega vpliva na vrednost konkretne nepremičnine morale biti upoštevane pri določitvi posplošene vrednosti.

    Ugotavljanje posebnih okoliščin je element individualizacije posplošene vrednosti posamezne nepremičnine z vidika tistih lastnosti nepremičnine, o katerih ni evidentiran podatek v evidenci vrednotenja. Posebne okoliščine so take, ki trajajo dalj časa (predvidoma več kot eno leto) in so lastne posamezni nepremičnini ali omejenemu naboru nepremičnin v določeni vrednostni coni. Postopek ugotavljanja posebnih okoliščin po vsebini pomeni meritorno odločanje organa o podatku o nepremičnini, zato se za vprašanja postopka ugotavljanja posebnih okoliščin uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za splošni upravni postopek.

    Po veljavni ureditvi je organ vrednotenja na podlagi preteklih izkušenj z izvajanjem množičnega vrednotenja oblikoval seznam najpogostejših oblik posebnih okoliščin, ki naj bi znatno zviševale oziroma zniževale vrednost nepremičnine, ki pa jih zaradi omejitev izvajanja množičnega vrednotenja ni mogoče vključiti že v modele vrednotenja. Na podlagi te določbe je bil izdan podzakonski predpis, ki za najpogostejše pojavne oblike posebnih okoliščin določa velikost njihovega vpliva, čas priznavanja vpliva, hkrati pa navaja priporočena dokazila, s katerimi lahko lastnik nepremičnine posebno okoliščino najbolj verjetno izkaže. Lastnik nepremičnine mora v predlogu za ugotavljanje posebnih okoliščin iz podzakonskega predpisa le verjetno izkazati obstoj posebne okoliščine na svoji nepremičnini, ni pa mu potrebno vpliva dokazovati s predložitvijo individualne cenitve, saj je velikost vpliva te okoliščine vnaprej predvidena.

    Postopek se spreminja na način, da se vpliv posebnih okoliščin izkazuje enotno, samo s predložitvijo individualne cenitve, ne pa tudi z dokazovanjem obstoja vnaprej predvidenih okoliščin, navedenih v podzakonskem aktu. Tudi za lastnike nepremičnin je najprimernejše dokazovanje dejanske vrednosti njihovih nepremičnin z individualno cenitvijo nepremičnine s strani usposobljenih ocenjevalcev vrednosti, ki bodo cenitev izdelali po mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.

    Ker je trg nepremičnin v splošnem zelo živahen, se hitro spreminjajo tudi velikosti vplivov posameznih lastnosti na tržne vrednosti nepremičnin. Zato se s spremembo na novo določa časovna veljavnost ugotovljenega vpliva posebne okoliščine in sicer do naslednjega pripisa posplošene vrednosti. Spreminjanju vrednosti sledi tudi celoten postopek vrednotenja nepremičnin, ki ga določa ZMVN-1, po katerem se modeli vrednotenja nepremičnin preverijo vsaki dve leti in po potrebi spremenijo. Spremenjeni modeli upoštevajo spremenjene odnose vplivov različnih lastnosti nepremičnin na njihovo tržno vrednost, zato tudi posebne okoliščine, ki so bile ugotovljene v razmerju na posplošene vrednosti prejšnjih modelov, ne morejo več pravilno odražati novih odnosov in je pravilno, da je njihov vpliv omejen na obdobje posameznega pripisa posplošene vrednosti.

    Hkrati se s predlogom spreminja tudi postopek ugotavljanja posebne okoliščine po uradni dolžnosti v primeru naravne nesreče, ki ima za posledico spremembo vrednosti nepremičnin na določenem območju. V teh primerih lastnikom nepremičnin ni potrebno podati predloga za ugotavljanje posebnih okoliščin in organ vrednotenja ne izdaja individualnih odločb o odstotku spremembe posplošenih vrednosti pri nepremičninah na tem območju, saj o spremembi posplošenih vrednosti odloči že vlada s sklepom, ki bo javno objavljen v uradnem listu in neposredno učinkoval.

    Zaradi spremembe postopka ugotavljanja posebne okoliščine ni več potrebe po strokovni komisiji vrednotenja, ki je v skladu z veljavno ureditvijo izvajala pregled ocenjevanja vrednosti dokazil, ki so jih predložili lastniki v predlogu za ugotavljanje posebne okoliščine, zato se s predlogom strokovna komisija vrednotenja ukinja.

    • Uskladitev opredelitve lastnika nepremičnin s spremenjeno pravno podlago po določbah Zakona o katastru nepremičnin (2. člen in nov člen v prehodnih določbah)

    S spremembo zakonske ureditve evidentiranja nepremičnin pa se poleg podatkov o lastniku dela stavbe, vpisanem oziroma določenem na opisan način, kot prehodna ureditev v kataster nepremičnin prenesejo tudi podatki o osebi, ki je bila vpisana v registru nepremičnin kot lastnik dela stavbe in je različna od lastnika dela stavbe, ki temelji na zemljiškoknjižnem vpisu. Ta oseba se vpiše z oznako »posebni podatki o lastniku«.

    Po ZKN gre za prehodno ureditev, ki bo sčasoma, z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja, ugasnila. Posledično se tudi besedilo ZMVN-1 usklajuje s spremembo zakonodaje na področju evidentiranja nepremičnin in se podatki o teh osebah z oznako »posebni podatki o lastniku«, dokler bodo obstajali v katastru nepremičnin, prevzemajo poleg podatka o (zemljiškoknjižnem) lastniku nepremičnine. Za namene postopkov, ki se vodijo po tem zakonu, imajo te osebe pravice in obveznosti lastnikov nepremičnin.

    • Evidenca trga nepremičnin

    Evidenca trga nepremičnin je evidenca, ki zagotavlja javnosti vpogled v podatke pravnih poslov z nepremičninami in s tem vpogled v trg nepremičnin. Pri tem je pomembno, da ima javnost vpogled v podatke o nepremičnini, ki je bila predmet pravnega posla (lastnosti nepremičnine in približna lokacija), ne pa tudi v osebne podatke pogodbenih strank. Namen evidence trga nepremičnin namreč ni v tem, da bi omogočala vsakomur dostop do podatka o točni prodajni ceni točno določene nepremičnine in s tem tudi do podatka o identiteti prodajalca, torej prejemnika kupnine. Ker je identifikacijska oznaka nepremičnin tudi osebni podatek, ki omogoča povezovanje podatkov posameznega posla s podatki o pogodbenih strankah npr. prek podatkov v zemljiški knjigi, je primerno, da tudi identifikacijska oznaka nepremičnin (kot že doslej ostali osebni podatki o pogodbenih strankah in podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost) ni javen podatek.

    Podatek o identifikacijski oznaki nepremičnin, ki med drugim določa tudi točno lokacijo nepremičnin, pa seveda potrebujejo ocenjevalci vrednosti za namene ocenjevanja vrednosti nepremičnin, zato je dodana pravna podlaga, da lahko iz evidence trga nepremičnin, tako kot do sedaj, ocenjevalci vrednosti nepremičnin pridobivajo tudi ta podatek.

    • Sprememba kriterija za vrednotenje naprav in objektov za proizvodnjo električne energije

    Poenostavlja se model vrednotenja za elektrarne na način, da se zvišuje moč (na 1 MW in več), od katere se objekti in spremljajoči objekti za proizvodnjo električne energije po tem modelu vrednotijo. Večina elektrarn pod 1 MW namreč ne predstavlja samostojnih nepremičnin, ampak samo dodatno instalacijo na strehah objektov. S predlagano poenostavitvijo organu vrednotenja lastnikom malih elektrarn ne bo več potrebno pošiljati in obdelovati podatkov velikega števila elektrarn, lastnikom teh malih elektrarn pa vsako leto izpolnjevati in pošiljati vprašalnikov, ki zanje pomenijo dodatno breme.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 1. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 07.06.2024

    Osnutek besedila določb zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju – rok: 10. 6. 2024

    Ministrstvo za javno upravo je skupaj z ostalimi deležniki pripravilo osnutek besedila določb zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: Zakon).

    Predlog Zakona ureja skupne temelje sistema plač funkcionarjev ter javnih uslužbencev v javnem sektorju, posebnosti pri določanju plač javnim uslužbencem in funkcionarjem znotraj posameznega plačnega stebra ter sklepanje kolektivnih pogodb, s katerimi se urejajo plače v javnem sektorju.

    V predlogu Zakona se med drugim na novo določa:

    • Osnova, odstotek ter datum uskladitve,
    • opravljanje dela na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane,
    • določitev najnižjega plačnega razreda,
    • način uvrščanja v plačne razrede,
    • možnost določitve višjega plačnega razreda,
    • napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred,
    • višina dela plače za delovno uspešnost,
    • dodatek za dvojezičnost,
    • dodatek za prepoved ali omejitev stavke.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 10. 6. 2024 do 8. ure na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

  • 05.06.2024

    Dopolnjen osnutek posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta – rok: 17. 6. 2024

    Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo dopolnjen osnutek posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

    Novi osnutek posodobitve NEPN predlaga višje cilje do 2030 pri:

    • zmanjševanju emisij,
    • obnovljivih virov energije (OVE),
    • učinkoviti rabi energije (URE).

    S prenovljenim NEPN:

    • se obeta skupno znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) zaradi izstopa iz premoga, saj je v NEPN predvideno zmanjšanje skupnih emisij TGP vsaj za 55 odstotkov najkasneje do leta 2033 glede na leto 2005. Z izstopom iz premoga se bo v Sloveniji tudi razogljičila proizvodnja električne energije;
    • naj bi do leta 2030 dosegli vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije ter pospešili umeščanje OVE v prostor;
    • se pomembno krepi ambicioznost tudi pri učinkoviti rabi energije in načrtuje, da raba končne energije do leta 2030 ne bo presegla 50,2 TWh (kar je več kot 11-odstotno povečanje ambicioznosti glede na 2020). Ob tem upošteva tudi problem energetske revščine, saj predvideva ukrepe, ki bodo zagotovili dostopnost do energetske učinkovitosti tudi finančno šibkejšim gospodinjstvom;
    • se zasleduje zagotavljanje zanesljive, konkurenčne in okoljsko sprejemljive oskrbe z električno energijo, s ciljem zmanjšanja odvisnosti od uvoza naftnih derivatov in zemeljskega plina. Slovenija bo za manjšo energetsko odvisnost potrebovala več lastne nizkoogljične proizvodnje, zato si v posodobljenem NEPN zastavlja naslednje cilje:
    • vsaj 85-odstotno oskrbo z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in
    • 100-odstotno do leta 2040.

    V osnutku posodobitve NEPN sta obravnavana dva scenarija z dodatnimi ukrepi glede na scenarij z obstoječimi ukrepi:

    • prvi scenarij poleg dodatnih investicij v OVE predvideva postavitev nove jedrske elektrarne;
    • drugi scenarij do leta 2050 predvideva intenzivno izrabo OVE.

    Do leta 2030 sicer med scenarijema ni razlik – v obeh se pričakuje povečan obseg investiranja v proizvodne naprave, ki uporabljajo vse vrste obnovljivih virov energije (OVE).

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 17. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 04.06.2024

    Predlogi sprememb in dopolnil predlogov zakonov z davčnega področja – rok: 1. 7. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predloge sprememb in dopolnil predlogov zakonov z davčnega področja, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance.

    Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

    Cilj predloga zakona je izboljšanje konkurenčnega okolja in bolj pravično obdavčenje. Cilj revizije in prilagoditve režima priznavanja davčnih izgub je tudi uravnoteženje med razumno ureditvijo spodbujanja aktivnosti gospodarstva in večjo ter zagotovljeno proračunsko predvidljivost in stabilnostjo.

    Poglavitne rešitve predloga zakona so:

    • pravilo o omejevanju priznavanja obresti,
    • prenos davčnih izgub,
    • olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
    • črtanje posebne ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

    Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini

    Cilj zakona je spodbujanje privabljanja nove delovne sile na slovenski trg dela, spodbujanje delavske participacije v lastniški strukturi delodajalca, sledenje odločbam Ustavnega sodišča, preoblikovanje vsebin, ki povzročajo težave pri izvajanju ZDoh-2, in z jasnejšimi opredelitvami veljavnih davčnih pravil povečati davčno gotovost pri izvajanju ZDoh-2.

    Poglavitne rešitve predloga Zakona so:

    • privabljanje kadrov iz tujine,
    • spodbujanje lastništva delavcev v lastniški strukturi delodajalca ali v delodajalcu nadrejeni družbi,
    • ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov,
    • prenos davčnih izgub,
    • olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
    • oprostitev plačila dohodnine za OMD plačila v 100 % znesku prejetega dohodka iz tega naslova,
    • uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe,
    • predlaga se ustrezna prilagoditev 5. točke 27. člena ZDoh-2 v skladu z ugotovitvijo Ustavnega sodišča (Uradni list št. 132/22 z dne 14. oktobra 2022),
    • bonitete v zvezi z vozili z električnim pogonom,
    • posebna davčna osnova za napotene javne uslužbence in funkcionarje.

    Zakon  o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost

    Cilj predloga Zakona je uskladitev ZDDV-1 z:

    • Direktivo Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja;
    • Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost.

    Glavni cilj predloga zakona v delu, s katerim se v ZDDV-1 uskladi Posebna ureditev za male davčne zavezance z Direktivo Sveta 2020/285/EU glede posebne ureditve za mala podjetja so:

    • razbremenitev malih podjetij z zvišanjem praga za obvezen vstop v redni sistem obračunavanja DDV s 50.000 EUR na 60.000 EUR,
    • uresničitev načela enake davčne obravnave in konkurenčnih pogojev malih podjetij s sedežem v Sloveniji in drugih državah članicah, ki opravljajo dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije,
    • izenačitev pogojev za oprostitev obračunavanja DDV od dobav blaga in storitev v Sloveniji za domača mala podjetja in mala podjetja iz drugih držav,
    • določitev pogojev in drugih pravil za mala podjetja s sedežem v Sloveniji za oprostitev obračunavanja DDV v drugi državi članici ali drugih državah članicah,
    • odprava obveznosti identifikacije za namene DDV v Sloveniji in s tem povezanih obveznosti  za mala podjetja s sedežem v drugi državi članici, ki na ozemlju Slovenije opravijo dobave blaga in storitev, ki so oproščene obračunavanja DDV v skladu s Posebno ureditvijo za male davčne zavezance,
    • poenostavitev čezmejnega poslovanja za mala podjetja in s tem povezano zmanjšanje stroškov ter hitrejša rast teh podjetij.     

    Glavni cilji predloga zakona v delu, ki se nanaša na uskladitev ZDDV-1 z Direktivo Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV so:

    • podpora prizadevanjem na področju zdravstvene politike tudi z davčnimi ukrepi spodbujanja prebivalcev k bolj zdravemu življenjskemu slogu in zmanjšanju uporabe pijač z dodanim sladkorjem, sladili ali aromami. S tem se na daljši rok tudi zasleduje cilj zmanjšanja potrebe po zdravstvenih storitvah zaradi zmanjšanja zdravstvenih težav, povezanih s prekomernim uživanjem takšne hrane,
    • uskladitev z ukrepi na področju okoljske politike, z omejitvijo uporabe nižje stopnje DDV za fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila do 31. decembra 2031, to je skrajnim rokom za uporabo nižje stopnje, ki ga predpisuje Direktiva Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV,
    • cilj administrativne poenostavitve pri izvajanju predpisa – uporabi nižjih stopenj DDV, z opredelitvijo, da se nižja stopnja DDV uporablja za medicinske pripomočke in opremo, ki so običajno namenjeni uporabi v zdravstvu ali za uporabo invalidnih oseb.

    Glavni cilji predloga zakona v delu, ki se nanaša na določbe v zvezi s skupino za DDV, so:

    • manjše administrativno breme za zavezance, ki so člani skupine, z vidika predlaganja obračunov DDV, saj je predvidena predložitev le enega skupnega obračuna DDV. Pri davčnih nadzorih bo tudi komunikacija z davčnim organom bolj učinkovita, saj bo načeloma potekala preko s strani članov skupine za DDV določenega predstavnika,
    • izvzetje transakcij med člani iz sistema DDV pomeni manjše stroške poslovanja za podjetja, obenem razbremenitev zavezancev v določenem delu obračunavanja DDV od teh transakcij,
    • učinkovitejši denarni tok članov skupine za DDV, zaradi fleksibilnosti upravljanja vstopnega DDV,
    • zaradi nastanka večjega davčnega zavezanca – skupine za DDV – ki bo združevala več za druga področja obdavčitve sicer samostojne zavezance – bo zagotovljeno učinkovitejše pobiranje DDV, tudi zaradi tega, ker se vzpostavlja solidarna odgovornost članov skupine za DDV za plačilo obveznosti iz naslova DDV, ki bodo izvirale iz obdobja članstva tega zavezanca v skupini za DDV.

    Drugi cilji, ki jih zasleduje predlog Zakona, so:

    • uskladitev z določbami direktive 2006/112/ES (oprostitev davka na dodano vrednost za blago, dobavljeno v korist žrtev elementarnih nesreč, pod enakimi pogoji kot veljajo za oprostitev ob uvozu; uskladitev obdobja veljavnosti uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti za primere trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov),
    • zagotovitev enake davčne obravnave prodaje blaga in prodaje storitev iz avtomatov,
    • spodbuda davčnim zavezancem za razpolaganje s presežkom DDV v razumnem roku ter s tem zasledovanje načel dokončnosti, predvidljivosti ter učinkovitosti v davčnih postopkih.

    Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku

    Poglavitni cilj predloga Zakona je uskladitev Zakona o davčnem postopku z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-492/20-22 z dne 5. 10. 2023, in pravnim redom Evropske unije, ki zahtevajo dodatne prilagoditve nacionalne zakonodaje zaradi implementacije direktiv, ter določitev pravil v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o dohodnini.

    Potrebe po spremembi določenih rešitev narekujejo tudi  spoznanja izvajanja veljavnega sistema, stališča Vrhovnega sodišča RS in predlogi strokovne javnosti ter davčnih zavezancev.

    V širšem smislu cilj predloga Zakona ni le v potrebni uresničitvi odločbe Ustavnega sodišča in dodatni prilagoditvi nacionalne zakonodaje zaradi implementacije direktiv, temveč je cilj tudi v izboljšavi določil davčnega postopka z namenom zagotovitve transparentnega, učinkovitega in pravilnega izvajanja v praksi, določnosti in predvidljivosti ravnanja zavezancev za davek ter drugih udeležencev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti in davčnega organa pri vodenju davčnih postopkov, ter lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek.

    Zakon o dopolnitvah zakona o davčnem potrjevanju računov

    Cilj predloga Zakona je vzpostaviti sistem sporočanja podatkov o prodajah blaga in storitev preko avtomatov. Ta sistem bo po eni strani nadomestil obveznost izdajanja računov in davčnega potrjevanja teh računov v primerih prodaje storitev preko avtomatov, hkrati pa bo sistem poenostavljenega poročanja o osnovnih podatkih o prodaji veljal tudi za prodajo blaga preko avtomatov. S tem se poenostavi in poenoti pravila v zvezi s prodajo preko avtomatov ter obveznostjo poročanja o takšnih prodajah davčnemu organu. Hkrati se s tem omogoča tudi učinkovitejši nadzor davčnega organa.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno 1. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 27.05.2024

    Predlog Pravilnika o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok in otrok s posebnimi potrebami – rok: 3. 6. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Pravilnika o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok in otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

    Predlog Pravilnika sledi čedalje večjim in različnim potrebam pri prevozu skupin otrok in otrok s posebnimi potrebami ter odgovarja na večino nejasnosti in pomanjkljivosti trenutno veljavnega Pravilnika o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok.

    V Predlogu se:

    • Vnaša prevoz skupin otrok s posebnimi potrebami, ki zaradi različnih zdravstvenih stanj potrebujejo spremstvo,
    • na novo določa naloge spremljevalca pri prevozu in obveznost odgovorne osebe otroka (npr. starš, skrbnik, rejnik), da spremljevalca pri prevozu seznani o otrokovih osebnih okoliščinah (npr. zdravstveno stanje, posebne rutine na prevozu, potrebne pomoči na prevozu), ki lahko vplivajo na varnost vožnje.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 3. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 27.05.2024

    Predlog Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2024-2033 – rok: 21. 6. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2024-2033 (v nadaljevanju: Program), katerega je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

    Gre za strateški dokument, katerega vsebina je opredeljena v Zakonu o športu (ZŠPo-1) in med drugim določa javni interes na področju športa ter cilje in prednostne naloge športne politike.

    V Programu se za izvajanje javnega interesa v športu določijo naloge nacionalnega in lokalnega pomena.

    Ukrepi programa so predstavljeni po sedmih sklopih, in sicer:

    1. športni programi (vsebinska osnova športa),

    2. investicije v športne objekte in površine za šport v naravi,

    3. razvojne, strokovne in raziskovalne dejavnosti v športu,

    4. organiziranost v športu,

    5. športne prireditve in promocija športa,

    6. družbena in okoljska odgovornost v športu,

    7. podporni mehanizmi v športu.

    V okviru investicij v športno infrastrukturo se s Programom ministrstvu, pristojnim za šport, nalaga vzpostavitev mreže »javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki obsega obstoječe javne športne objekte in površine za šport v naravi ter merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki bodo zagotavljala ustrezno regionalno razpršenost in bodo dostopna vsem prebivalcem Republike Slovenije. Mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi na lokalni ravni določi lokalna skupnost.«

    Med ukrepi sklopa »družbena in okoljska odgovornost v športu« se med drugim naslavlja tudi vprašanje varnosti na športnih prireditvah.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 21. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 23.05.2024

    Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani – rok: 18. 6. 2024

    Državni zbor RS je pripravil predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (v nadaljevanju: Zakon).

    28. 6. 2023 je bil v DZ RS sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (UL, 76/2023), ki določa, da bodo imeli od 1. 9. 2027 vsi učenci, ki se redno šolajo in se bodo na kosilo prijavili, pravico do subvencije v višini cene kosila.

    V obdobju od 1. 9. 2024 do 1. 9. 2027 subvencija kosila v višini 50% cene kosila pripada tudi učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, presega zgornjo mejo 4. dohodkovnega razreda in ne presega zgornje meje 5. dohodkovnega razreda, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

    Skladno s tretjim odstavkom 7. člena bodo učenci, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda izgubili pravico do subvencije kosila že 1. 9. 2026. Učenci, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, presega zgornjo mejo 4. dohodkovnega razreda in ne presega zgornje meje 5. dohodkovnega razreda, pa bodo imeli pravico do subvencije v višini 50% cene kosila do 1. 9. 2027.

    Na podlagi zgoraj navedenega je razvidno, da bodo s 1. 9. 2026 izgubili pravico do subvencije kosila učenci iz najbolj ranljivih skupin (1., 2., 3., in 4. dohodkovni razred), učenci v 5. dohodkovnem razredu pa bod imeli pravico do subvencije do 1. 9. 2027, ko bo nastopila pravica do subvencije v višini cene kosila za vse učence.

    Z namenom zagotovitve večje socialne varnosti tudi učencem katerih starši so del 1., 2., 3. in 4. dohodkovnega razred predlog Zakona zasleduje, da se postopnost prehoda na ureditev brezplačnega kosila za vse učence, ki bo nastopila leta 2027, v letu 2026 ne prekine. Tako bodo najranljivejši tudi v letu 2026 še vedno upravičeni do subvencije kosila, kot je veljalo do sedaj.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 18. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 21.05.2024

    Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v obdobju do leta 2027 – rok: 24. 5. 2024

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v obdobju do leta 2027 (v nadaljevanju: Uredba).

    Predlog Uredbe določa izvajanje skupnega pristopa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v letih 2023 – 2027, iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023 – 2027 za Republiko Slovenijo, in programom, ki ureja izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027, ter določa podpore v okviru skupnega pristopa LEADER/CLLD, ki so predmet sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

    V predlogu Uredbe se med drugim spreminja oziroma dodaja:

    • nova pravna podlaga za shemo de minimis,
    • podrobneje določeni pogoji za dodelitev podpor,
    • črta se upravičen strošek promocije,
    • jasneje so določene izjeme, za katere ni potrebno priložiti treh tržno primerljivih ponudb,
    • določa se nova sankcija v okviru 37. člena Uredbe LEADER/CLLD, ki velja za sklada EKSRP in ESRR, in sicer če upravičenec, ki uveljavlja predplačilo:
    • ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev, mora v proračun RS vrniti izplačana sredstva v višini predplačila,
    • z zahtevkom za izplačilo sredstev ne izkaže upravičenih stroškov v višini predplačila, mora v proračun RS vrniti razliko med višino izplačanega predplačila in izkazanimi upravičenimi stroški.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 5. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko