Predlogi predpisov

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: Uredba), ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

S predlogom Uredbe se podrobneje predpisuje:

• dejavnost opravljanja državne javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov,
• način njenega opravljanja,
• pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
• pravice in obveznosti uporabnikov,
• druge elemente, pomembne za opravljanje državne javne službe,
• finančno jamstvo za opravljanje dejavnosti državne javne službe in
• oblikovanje cene storitev državne javne službe.

V postopke termične obdelave bodo v okviru javne službe usmerjeni le odpadki, ki jih ni možno reciklirati in ki hkrati presegajo parametre za odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke.

Že sam predlog Uredbe predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe.

Predlog Uredbe kot predmet gospodarske javne službe določa sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov oziroma njihovih gorljivih sestavin, ki izpolnjujejo določene pogoje, med drugim tudi to, da so nastali z mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki so zbrani od izvornih povzročiteljev komunalnih odpadkov v okviru izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov in da so ti nastali po mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov s številko 20 03 01 v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov.

Med drugim se s predlogom Uredbe določa tudi območje izvajanja gospodarske javne službe, ki se deli na tri območja, v katera se uvrščajo občine, kjer so zbrani komunalni odpadki iz 2. člena predloga Uredbe  v okviru izvajanja storitev javne službe zbiranja. Tri območja so:

1. območje izvajanja gospodarske javne službe: občine osrednjeslovenske, gorenjske, goriške, obalno-kraško, primorsko-notranjske, posavske in zasavske statistične regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija,
2. območje izvajanja gospodarske javne službe: občine Savinjske statistične regije in
3. območje izvajanja gospodarske javne službe: občine koroške, podravske in pomurske statistične regije.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 31. 1. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za notranje zadeve smo v pregled in pripombe prejeli predlog Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije v obdobju 2026–2035 (v nadaljevanju: Resolucija).

Predlog Resolucije predstavlja najvišji razvojno-usmerjevalni dokument in hkrati drugi dolgoročni načrtovalski dokument, ki je temelj za srednjeročne in letne načrte dela policije. Predlog Resolucije namreč odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije in zagotavlja konstantnost prioritet in vlaganja v varnost.

Policijsko delo oziroma njegova učinkovitost in uspešnost je odvisna od razvoja virov in delovnih zmogljivosti policije, v veliki meri pa je odvisna tudi od sodelovanja z ljudmi. Pri tem ključno vlogo igrajo politika družbenega nadzorstva države in lokalne skupnosti, ki predstavljajo drugi temeljni del partnerstva »policija-skupnost«.

Med dolgoročnimi cilji in razvojnimi prioritetami policije predlog Resolucije določa zagotovitev visoke ravni pravne in osebne varnosti ljudi in varnosti njihovega premoženja, krepitev pravne države ter okrepitev sodelovanja z lokalno in mednarodno skupnostjo. Le na ta način je namreč možno zagotoviti  čim višjo stopnjo varnosti. Ključno vlogo pri zastavljenih dolgoročnih ciljev igra optimizacija policijske organizacije in njenega dela. Ta bo upoštevala demografske spremembe na trgu dela, razvoj policijske stroke in ustrezna tehnologije, povezano s policijskim delom ter nenazadnje družbenim potrebam.

Predlog Resolucije predstavlja zavezo, da bo policija ukrepala, kadar je ogrožena varnost državljanov. Prav tako se bo borila proti vsem oblikam kriminala. V naslednjem desetletju je potreben tudi velik poudarek na digitalizaciji oziroma uvajanju in uporabi sodobnih tehnologij, z namenom povečanja učinkovitost in uspešnost svojega dela. Za uspešno izvajanje naloge dolgoročnega zagotavljanja helikopterske nujne medicinske pomoči z zrakoplovi, je nujno, da se uresničijo vsi cilji tega projekta, med katere spada tudi nakup namenskih helikopterjev, zaposlitve in šolanje ustreznega kadra ter izgradnje ustreznih prostorov. Prav tako je pomembna debirokratizacija oziroma odprava administrativnih bremen v policiji, zlasti s poenostavitvijo procesov, postopkov in obrazcev.

Med prioritete predloga Resolucije spada tudi krepitev policijskega dela v skupnostih. Strateško nalogo in sestavni del sistema notranje varnosti predstavlja organiziranje in zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti. Lokalna skupnost predstavlja raven družbe, kjer potekajo družbeni procesi. Med te spadajo tudi tisti, ki služijo uresničevanju nacionalnih varnostnih ciljev državnega in lokalnega pomena. Prav zato bo policija utrjevala povezanost z lokalnimi skupnostmi, v ta namen pa prenovila tudi strategijo policijskega dela v skupnosti in preventivnega policijskega dela. Z namenom razbremenitve administrativnega dela policistov in povečanja njihove prisotnosti v lokalni skupnosti, bo policija iskala možnosti optimizacije policijskih opravil.

Ena izmed prioritet predloga Resolucije je tudi analitska dejavnost kot orodje odločevalcev in ključna podpora za iskanje rešitev operativnih varnostnih izzivov. Kakovostni in ažurni analitični izdelki so namreč nujni za učinkovito in uspešno delo policije. Veliko priložnost na tem področju predstavlja uporaba umetne inteligence v analitične namene. Ključno vlogo, za kakovost življenja posameznika, igra varnost v lokalni skupnosti. Unikatne izzive, ki se pojavljajo v vsaki skupnosti, mora policija znati prepoznati ter okrepiti sistem za zgodnje prepoznavanje, ocenjevanje in napovedovanje nastanka ali razvoja varnostnih tveganj. Ključna rešitev je razvoj strateške kriminalistične analitike na regionalni ravni, ki temelji na uporabi moderne tehnologije. Slednja namreč omogoča boljše prepoznavanje vzorcev, trendov, potencialnih varnostnih groženj, hkrati pa omogoča tudi pravočasne in učinkovite preventivne in represivne odzive, prilagojene lokalnim potrebam.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 11. 2. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Državnega zbora RS smo v pregled in pripombe prejeli predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (EPA 1917-IX) (v nadaljevanju: Zakon).

S predlogom Zakona se predvideva ureditev oziroma nadgradnja vstopnih pogojev v sistem zdravstvene dejavnosti prek dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in v mrežo javne zdravstvene službe prek koncesij v zdravstveni dejavnosti, učinkovito upravljanje javne mreže prek jasne določitve pristojnosti glede določanja in zagotavljanja mreže javne zdravstvene službe na posamezni ravni, možnost prevzema pristojnosti v izjemnih primerih ter določitve meril za določitev javne mreže in povečanje digitalizacije v zdravstvu prek uvedbe obveznega pogoja vključenosti izvajalca zdravstvene dejavnosti v enotni zdravstveno-informacijski sistem, organiziran na nacionalni ravni.

Poleg tega se s predlogom Zakona krepi vloge javnih zavodov prek profesionalizacije njihovega vodenja in upravljanja, kar je med drugim tudi zaveza iz nacionalnega programa reform in naložb Načrta za okrevanje in odpornost, ukinja oziroma zmanjšuje dvojne prakse v javnih zdravstvenih zavodih, povečuje transparentnost pri opravljanju zdravstvene dejavnosti z vidika vseh deležnikov, vključno z bolj preglednim postopkom podeljevanja koncesij in zmanjšuje nasprotja interesov v javnih zdravstvenih zavodih prek določitve pogojev za imenovanje oziroma razrešitev poslovodnih organov in organov nadzora oziroma upravljanja, stabilizira delovanje javnih zdravstvenih zavodov prek določitve pogojev in postopka za imenovanje sanacijske uprave v primeru poslovne ali plačilne nestabilnosti zdravstvenega zavoda, jasno razmeji javne in zasebne oziroma tržne dejavnosti, poveča motivacijo zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri javnem zavodu prek določitve stimulacij za večje opravljanje zdravstvenih storitev pri javnem zavodu ter poveča zaupanja v javne zavode in zdravstvene delavce tudi prek uvedbe obveznega merjenja dnevne delovne obremenitve zaposlenih.

Med cilje, ki jih predlog Zakona predvideva spada urejen zdravstven sistem, saj je ob spremljanju izvajanja veljavnega zakona v praksi moč ugotoviti, da so določena področja organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti pomanjkljivo urejena ali pa sploh niso urejena. S predlogom Zakona se naslavlja predvsem vsebine, ki so prepoznane kot najbolj pereče, preostale vsebine pa bodo del novega Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1).

Da se zdravstveni delavec, ki deluje v mreži javne zdravstvene službe, vključuje tudi v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, določa predlog Zakona. Hkrati se na novo definira  specialistične bolnišnične dejavnosti, izvajalce, ki jo izvajajo, in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati. Predvidena je tudi prenova pogojev za opredelitev statusa splošne oziroma specialne bolnišnice. Zdravstvenim zavodom v mreži javne zdravstvene službe, je cilj omogočiti večje sodelovanje zaradi boljše izrabe predvsem kadrovskih in materialnih virov.

Ureditev razmerij med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v javni mreži in tistimi, ki delujejo izven nje, je glavna vsebina predlaganega Zakona. Pri tem javna zdravstvena služba zajema vse zdravstvene storitve, ki so financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja aliproračuna. Javno zdravstveno službo izvajajo javni zdravstveni zavodi, kjer ti ne zmorejo opravitivseh zdravstvenih storitev za zadovoljitev zdravstvenih potreb prebivalstva, se v zagotavljanjezdravstvenih storitev v okviru mreže javne zdravstvene službe vključujejo tudi zasebni izvajalci na podlagi koncesije, ki jo podeli Ministrstvo za zdravje na sekundarni ravni oziroma občine na primarni ravni.

S predlogom Zakona se med drugim naslavlja tudi soglasja za opravljanje dela pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži. Realiziran program ZZZS za vrste zdravstvenih storitev, ki jih zdravstveni delavec opravlja, je pogoj za opravljanje dela pri drugem izvajalcu. Za opravljanje dela pri drugem delodajalcu mora zaposleni ob izpolnjenih pogojih pridobiti soglasje svojega delodajalca, ki ga slednji poda le v primeru, če dela tega zaposlenega ne potrebuje oziroma če delavec ne odklanja dodatnega dela v lastnem zavodu. Pri tem so predvidene tudi izjeme glede dela in naloge, ki so v splošno korist kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba, delo pri organizaciji Rdečega križa Slovenije in javnih reševalnih službah v okviru sistema zaščite in reševanja in delo pri Slovenija-transplant.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 13. 2. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Državnega zbora RS smo v pregled in pripombe prejeli predloga Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (EPA 1916-IX) (v nadaljevanju: Zakon).

S predlogom Zakona se zasleduje uvedba rešitev za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v postopke začasne zaščite, s čimer bi se omogočil tudi hitrejši dostop oseb z začasno zaščito do pravic iz tega statusa ter celostna ureditev pravic in dolžnosti oseb z začasno zaščito v RS, ki omogoča hitrejši sprejem in integracijo oseb z začasno zaščito v slovensko družbo. Predlagane so predvsem spremembe na področju administrativnega upravljanja, učinkovitega vodenja postopkov priznanja začasne zaščite in hitre zagotovitve pravic oseb z začasno zaščito.

S predlogom Zakona se sledi ureditvi začasne zaščite iz Direktive 2001/55/ES. Da bi se uvedla začasna zaščita v RS, ni več potrebno sprejeti posebnega sklepa, katerega zamenjavo, s sprejetim izvedbenim sklepom Sveta EU, predvideva predlog Zakona. S slednjim se ugotovi obstoj množičnega prihoda razseljenih oseb in se uvede začasna zaščita ter učinkuje neposredno v vseh državah članicah.

Namen omenjene direktive je določitev najnižjih standardov za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo, in podpirati uravnoteženje prizadevanj med državami članicami pri sprejemanju teh oseb ter posledicah takega sprejema. Predlog Zakona tako sledi minimalnim standardom te direktive. Hkrati pa na določenih mestih od nje tudi odstopa in zagotavlja višjo raven standardov pri zagotavljanju pravic osebam z začasno zaščito.

S predlogom Zakona se sledi omenjeni direktivi tudi v določbah, kjer ta državam članicam nalaga, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev dovoljenj za prebivanje osebam, ki uživajo začasno zaščito, za ves čas trajanja zaščite. Za ta namen se izdajo dokumenti ali druga enakovredna dokazila.

Predlog Zakona prinaša rešitve za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, ki so vključeni v postopke začasne zaščite, zlasti na področju administrativnega upravljanja, učinkovitega vodenja postopkov priznanja statusa začasne zaščite in hitre zagotovitve pravic osebam z začasno zaščito, kot tudi za blažitev negativnega učinka na vseh področjih delovanja države.

Tudi odpravljanje pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, je ena izmed rešitev, ki jih predvideva predlog Zakona, med katere spada nadaljnja uskladitev z Direktivo 2001/55/ES, poenostavitev in hitrejša izvedba postopka priznanja statusa začasne zaščite, vključno z jasnejšo ureditvijo ob vzporednosti postopka začasne zaščite in postopka mednarodne zaščite,  podrobnejša ureditev razlogov prenehanja statusa začasne zaščite, jasnejša določitev razmerja med začasno zaščito in mednarodno zaščito ter razmerja med začasno zaščito do postopkov po zakonu, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v RS ter jasnejša delitev pristojnosti za izvedbo posameznih dejanj v postopku priznanja začasne zaščite in odgovornosti za zagotovitev pravic osebam z začasno zaščito. Poleg tega se odpravlja tudi pomanjkljivosti glede ureditve pravic prosilcev za začasno zaščito in jasnejša ureditev pravic osebam z začasno zaščito, vzpostavitve pravne podlage za deljenje podatkov o osebah z začasno zaščito za preprečitev dvojnih statusov v državah članicah in v pridruženih državah k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

49. člen predloga Zakona določa, da ima oseba z začasno zaščito, ki je učenec, pravico do brezplačnega prevoza v skladu z zakonom, ki ureja osnovno šolo. Pri tem Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, občini povrne tudi stroške prevoza za osebo z začasno zaščito, ki je učenec, za relacije, ki niso vključene v redne šolske prevoze, ki jih občina organizira in financira za učence osnovne šole. Način zagotavljanja sredstev za prevoze iz tega odstavka podrobneje določi Vlada RS.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 13. 2. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za notranje zadeve smo v pregled in pripombe prejeli predloga Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju: Zakon).

S predlogom Zakona se zasleduje precizna ureditev stanja na področju javnega reda in miru in posledična zagotovitev zanesljivega varovanja javnega reda in miru. Pri tem je namen uresničevanje pravic posameznika do varnosti in dostojanstva kot temeljne človekove vrednote ter ustavne pravice, določene z 34. členom Ustave RS. Država je namreč dolžna zagotavljati ustrezno raven javnega reda. Prav to pa nenazadnje izhaja tudi iz nalog policije, katere naloga je med drugim vzdrževanje javnega reda, prav tako pa tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev prekrškov in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz prekrškov. Med cilje, ki jih predlog Zakona zasleduje tako spada tudi zagotovitev učinkovitega izvajanja dolžnosti in naloge policije oziroma izvedba prekrškovnih postopkov, ki so neposredno povezani z zagotavljanem varnosti posameznikom in skupnosti. Osnovni namen predloga Zakona predstavlja zagotovitev uživanje javnega reda in miru kot temeljne demokratične družbene vrednote.

Predlog Zakona opredeljuje tista ravnanja, ki predstavljajo kršenje javnega reda in miru in ki posledično na protipraven način posegajo v ustavno zagotovljene pravice drugih. Poleg tega se ureja tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov in določa nove sankcije pri tem prekršku. Na novo se določa prepoved zbiranja prispevkov na vsiljiv način. Hkrati predlog Zakona predvideva, da se natančneje koncipira nasilno in drzno vedenje proti drugim osebam napram družinskim članom oziroma ločeno ureja nasilje v družini na področju zagotavljanja javnega reda in miru. Predlog Zakona ločeno obravnava prekrške na športnih prireditvah, za take vrste prekrškov pa določa višje globe.

Dodatno se predvideva inkriminacijo nedostojnega vedenje v obliki razkazovanja spolnih organov na javnem kraju, kjer je večja koncentracija ljudi ali se nahajajo otroci. Zaradi sorodne tematike, se v enem členu združujeta prekrška, ki urejata prepoved kampiranja in prenočevanja. Predlog Zakona na novo predvideva odgovornost zaposlenega v gostinskem lokalu, ki je v času kršitve prisoten v lokalu, v primeru, da ta ne prijavi prekrškov z elementi nasilja v gostinskem lokalu.

Prekrški, ki so storjeni z namenom vzbujanja nestrpnosti, se s predlogom Zakona določajo podrobneje. Predlog Zakona daje pooblastilo prekrškovnim organom, da lahko v primeru, če je za prekršek predpisana globa v razponu, le te izrekajo višje od minimalno predpisane za vse tovrstne prekrške, kar je v skladu z 52. členom sistemskega Zakona o prekrških.

Predlog Zakona predvideva tudi predpis novih glob za posamezne prekrške v evrskih zneskih in podaljšan vacatio legis na 30 dni zaradi priprave nadzornih organov na izvajanje zakona.

V 16. členu predlog Zakona predvideva prepoved vandalizma. Preprečuje poškodovanje ali uničenje stvari, skratka povzročitev premoženjske škode. Pri tem ima pooblastilo za izrek te sankcije tudi občinsko redarstvo.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 29. 1. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Zakona o funkcionarjih (v nadaljevanju: Zakon).

S predlogom Zakona se zasleduje sistemsko ureditev pravice in obveznosti funkcionarjev glede obveznih socialnih zavarovanj ter pravice, povezane z opravljanjem funkcije, med trajanjem funkcije. Poleg tega se s predlogom Zakona želi urediti položaj in pravice funkcionarjev po prenehanju opravljanja funkcije in sistemsko urediti nekatera povračila stroškov in druge prejemke. Pri slednjem gre namreč za področje, ki je trenutno urejeno začasno na način, da se funkcionarjem povračila stroškov in drugi prejemki izplačujejo pod enakimi pogoji in v enaki višini kot javnim uslužbencem.

Predlog Zakona prinaša opredelitev funkcionarjev, določitev nekaterih pogojev za opravljanje funkcije in določitev pristojnega organa za odločanje o pravicah funkcionarja, kadar je to potrebno zaradi narave pravice. Poleg tega eno izmed poglavitnih rešitev predloga Zakona predstavlja ureditev pravic funkcionarjev med opravljanjem funkcije. Pri tem je plača že urejena v zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Predlog Zakona predvideva tudi določitev pravic po prenehanju mandata, in sicer pravice do vrnitve na prejšnje delo, pravica do pravne pomoči in možnost uveljavljanja pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije, čas prejemanja nadomestila in višino nadomestila ter pogojev in pravil, ki jih mora funkcionar v času prejemanja nadomestila upoštevati.

Kot delovna oziroma pokojninska doba se šteje čas opravljanja funkcije, pri tem pa ima funkcionar pravico do obveznih socialnih zavarovanj. Med drugim funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, pripada plača, v primerih in ob pogojih, ki so določeni z zakonom, pa tudi nadomestila plače in drugi prejemki ter povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

S predlogom Zakona se določa tudi povračila stroškov in druge prejemke, višino in pogoje za izplačevanje, glede usklajevanja višine posameznih povračil in prejemkov pa se predlagatelj sklicuje na ureditev, ki velja za javne uslužbence v državni upravi, saj ocenjuje, da ni razlogov, ki bi utemeljevali drugačno, višjo ali nižjo določitev teh pravic za funkcionarje. Hkrati se s predlogom Zakona ureja tudi pravica do letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, usposabljanja in izpopolnjevanja in pravne pomoči.

Posebno poglavje je v predlogu Zakona namenjeno ureditvi pravic po prenehanju funkcije. Predlog Zakona predvideva tudi določitev pravice do vrnitve na prejšnje delo v roku 30 dni po prenehanju funkcije s pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki jo je funkcionar prejemal v času opravljanja funkcije in pravice do nadomestila po prenehanju opravljanja funkcije, ki jo veže na čas opravljanja funkcije.

Poleg tega se ureja tudi pravico do vrnitve na delo, pri čemer ima funkcionar, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju pravico, da se po prenehanju funkcije vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, razen če iz objektivnih razlogov vrnitev ni mogoča.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 20. 1. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo.

* * *

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela (v nadaljevanju: Izhodišča).

Zasnova davka na stanovanjske nepremičnine predvideva davčno obremenitev stanovanjskih nepremičnin na območju Slovenije – to so stanovanja, hiše in stavbna zemljišča. Obdavčene bi bile tako fizične kot tudi pravne osebe, ki imajo v lasti stanovanjske nepremičnine, tudi nerezidenti, ki imajo v lasti nepremičnine v Sloveniji.

Prva nepremičnina, v kateri njen lastnik tudi dejansko živi, bi bila povsem oproščena davka, druge nepremičnine pa bi bile deležne občutne davčne ugodnosti, če jih lastniki oddajajo v najem na podlagi najemnih pogodb.

Predlagana je obdavčitev z 1,45-odstotno davčno stopnjo, pri čemer bi davčno osnovo predstavljala posplošena vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje Geodetska uprava RS. Prihodki od davka bi pripadali državnemu proračunu.

Ob tem se, kot že zgoraj omenjeno predlaga davčna ugodnost za oddajanje v najem za fizične osebe; ta bi ugotovljeno davčno obveznost znižala za 25 odstotkov zneska napovedanih najemnin. Taka višina davčne ugodnosti za oddajanje v najem spodbuja pravilno prijavljanje in plačevanje dohodnine od oddajanja premoženja v najem, saj znesek te davčne ugodnosti celo presega znesek plačane dohodnine od oddajanja v najem.

Davek na stanovanjske nepremičnine ne bi posegel v nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki trenutno predstavlja nepremičninski davek in kot tak pripada občinam za izvajanje njihove investicijske dejavnosti. Predlaga pa se ukinitev trenutnega davka od premoženja, ki je sorodna vrsta davka. 

Sredstva, zbrana z davkom na stanovanjske nepremičnine, bi se namenila za razbremenitev dela, zlasti srednjega razreda, kjer je največji primanjkljaj delovne sile. S tem bi izboljšali konkurenčnost gospodarstva, spodbudili zaposlovanje in ustrezno naslovili javnofinančno vzdržnost. V tej luči se predlaga uvedba posebne osebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja (tako imenovano in-work olajšavo v obliki znižanja davčne osnove v višini 2000 evrov letno) ter spremembo dohodninske lestvice in stopenj za razbremenitev srednjega in višjega razreda.

ZOS je ob objavi predloga Izhodišč takoj podalo odziv, da bi moral davek pripadati občinskim proračunom, in sicer občini, v kateri se nahaja stanovanjska nepremičnina. Na tem mestu smo spomnili tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-313/13-89, z dne 21. 3. 2014, s katero je bil razveljavljen Zakon o davku na nepremičnine. Ustavno sodišče je v odločbi med drugim opozorilo, da je davek na nepremičnine v temelju občinski davek in bi moral zato pretežni del denarja pripadati občinam.

Poleg tega Izhodišča predvidevajo tudi ukinitev davka na premoženje, ki se je iztekal v občinske proračune. Na tem mestu smo opozorili, da se občinski proračuni že tako iz leta v leto manjšajo, in je zato izguba priliva še s tega naslova nedopustna.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 23. 1. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo.

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Pravilnika o izvajanju sofinanciranja skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave (v nadaljevanju: Pravilnik).

S predlagano spremembo Pravilnika se poenostavlja postopek poročanja skupnih občinskih uprav in vlaganja zahtevkov občin. Poročanje skupnih občinskih uprav, ki jih predstavljajo sedežne občine, je po veljavnem pravilniku obširno in nesorazmerno s podatki, ki jih Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju: ministrstvo) potrebuje za odločanje o utemeljenosti zahtevkov občin ustanoviteljic skupne občinske uprave. Pravilnik tudi od občin pri vlaganju zahtevkov zahteva obširno dokumentacijo, ki je deloma identična podatkom, o katerih poročajo skupne občinske uprave.

Na podlagi večletnih izkušnje izdajanja odločb je ministrstvo prišlo do ugotovitve, da obsežna dokumentacija ne prispeva h kakovosti podatkov, pomembnih za odločanje, pač pa ovira racionalnost in načelo ekonomičnosti postopka. Ministrstvo lahko do zakonite odločitve, s katero ščiti tako pravice strank (občin) kot tudi varstvo javnih koristi, pride tudi z manj obsežno dokumentacijo, če je pred oddajo ustrezno urejena. Eden od pomembnih elementov zahtevka, ki ga ministrstvo preverja, je usklajenost podatkov skupne občinske uprave in občin ustanoviteljic. Po sedanji ureditvi te podatke ločeno posredujejo skupna občinska uprava in občine, ministrstvo pa pri presoji upravičenosti do sofinanciranja te podatke medsebojno primerja. Zaradi prepisovanja in pošiljanja podatkov od ene občine (občina ustanoviteljica) do druge (sedežna občina) prihaja do administrativnih napak in nedoslednosti.

Postopek je v občinah časovno in administrativno zahteven, podobno zahteven pa je tudi za ministrstvo. Z vnaprejšnjo uskladitvijo finančnih podatkov med občinami bo možnost napak pri poročanju in oddaji zahtevkov bistveno zmanjšana, če ne v celoti odpravljena. Ministrstvo se bo lahko pri pregledovanju zahtevkov osredotočilo na preverjanje izpolnjevanja pogojev za sofinanciranje in višine odmernega odstotka višine sofinanciranja za posamezno občino. Skladno z zakonom ministrstvo pri pregledovanju zahtevkov preverja število in vrsto delovnih mest v skupni občinski upravi, izobrazbo zaposlenih na teh delovnih mestih in število nalog, ki jih skupna občinska uprava opravlja za občine ustanoviteljice.

S predlagano rešitvijo se postopke poročanja in oddaje zahtevkov občin administrativno poenostavlja, pri čemer sprememba ne vpliva na kakovost odločanja o višini sofinanciranja, ki pripada posameznih občinam znotraj skupne občinske uprave. Ključna sprememba, ki jo prinaša predlog sprememb in dopolnitev, je priprava poročila in zahtevkov zgolj na enem obrazcu, zato bo uskladitev podatkov med skupno občinsko upravo in občinami potekala že pred oddajo. Sprememba bo administrativno razbremenila tako občine ustanoviteljice skupnih občinskih uprav kot tudi ministrstvo, ki odloča o zahtevkih, od vodstev skupnih občinskih uprav pa bo terjala nekaj več predhodnega usklajevanja podatkov. Zaradi navedenega pravilnik nima več dveh spremljajočih obrazcev, ampak le enega.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 5. 2. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog Zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj (v nadaljevanju: Zakon).

Predlog Zakona celovito ureja vse posebnosti glede kazenskopravne obravnave mladoletnikov, tako na področju materialne kazenske zakonodaje, kazenske procesne ureditve kot tudi na področju izvrševanja kazenskih sankcij.

Predlog Zakona ureja posebnosti kazenske odgovornosti mladoletnika, ki je pogoj za izrek vzgojnega ukrepa. Vsebinsko se razlikuje od kazenske odgovornosti mladoletnika, ki je pogoj za kaznovanje in ki je enaka ureditvi kazenske odgovornosti polnoletnih storilcev. To razlikovanje je obstajalo že doslej, vendar v materialnopravni zakonodaji ni bilo izrecno urejeno. Zaradi večjih možnosti individualizacije pri izrekanju vzgojnih ukrepov je razširjen nabor navodil in prepovedi, prav tako pa je razširjena možnost določitve navodil in prepovedi tudi na primere, ko je sicer mladoletniku izrečen zavodski vzgojni ukrep – doslej je bila ta možnost predvidena le v primeru izreka navodil in prepovedi. Podrobneje je urejeno odločanje o kazenskih sankcijah za kazniva dejanja v steku.

Nekatere ključne rešitve so namenjene predvsem pospešitvi postopkov proti mladoletnikom in zagotavljanju pogojev, da se čim bolj zgodaj ugotovi težave in potrebe mladoletnika na katere se je treba v postopku odzvati za to, da se prepreči ponavljanje kaznivih dejanj in zagotovi najboljše možnosti za reintegracijo mladoletnika. V ta namen so postopki proti mladoletnikom predvideni kot prednostni, individualna ocena mladoletnika pa se mora izdelati čim bolj zgodaj v postopku. Tako bo že državni tožilec pred sprejetjem odločitve o nadaljnjem poteku postopka proti mladoletniku praviloma moral pridobiti individualno oceno. Predvidena je ustanovitev posebnega centra za mladoletnike, ki bo izdelal individualno oceno mladoletnika, zlasti kadar bo verjetno, da ima mladoletnik kompleksnejše težave in je za ugotovitev stanja in pripravo predloga obravnave mladoletnika potreben tim strokovnjakov. Center bo pristojen tudi za izdelavo individualne ocene in predloga programa obravnave za potrebe postopka pred družinskim sodiščem, kadar bo postopek potekal za varstvo koristi otroka, ki naj bi storil hujše protipravno dejanje z znaki kaznivega dejanja ko še ni dopolnil 14 let. Predlog Zakona nadalje uvaja skupno usposabljanje vseh strokovnjakov, ki kakorkoli sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov, s čimer se bo med drugim zagotovilo učinkovitejše sodelovanje med njimi. Glede na zaznane težave pri nameščanju mladostnikov v strokovne centre se ureja razmerje med odločanjem o ukrepih za varstvo koristi otrok na podlagi družinskega zakonika in odločanjem v kazenskih postopkih, predlog zakona pa uvaja nove omejevalne ukrepe, zlasti možnost začasne namestitve mladoletnika v strokovni center ali v prevzgojni dom.

Predvidene so tudi izboljšave pri izvrševanju kazenskih sankcij za mladoletnike. Tako na primer delo v prevzgojnem domu ne bo več temeljilo na vzgojnem programu, temveč na multidisciplinarnem programu obravnave, ki ga bo pripravila skupina strokovnjakov z vseh ključnih področij, na katerih je mladoletniku treba zagotoviti pomoč in obravnavo. Tudi pri samem izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom je predvideno sodelovanje različnih strok.

V obdobju od leta 2019, ko je bil v medresorsko usklajevanje poslan predlog Zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, so potekali intenzivni pogovori z Ministrstvom za zdravje glede vzpostavitve sistema forenzične psihiatrične obravnave mladoletnikov. Predlog rešitev še ni oblikovan, zato predlog tega Zakona ohranja možnost nameščanja na forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike, ki jim zaradi neprištevnosti ni mogoče izreči vzgojnega ukrepa ali kazni, in za mladoletnike, ki zaradi bistveno zmanjšane prištevnosti med storitvijo kaznivega dejanja ali zaradi zdravstvenega stanja med izvrševanjem druge kazenske sankcije potrebujejo bolnišnično psihiatrično zdravljenje. Tak oddelek sicer še ni ustanovljen, na podlagi razpisa Ministrstva za zdravje pa poteka ciljni raziskovalni projekt, katerega rezultat naj bi bil celovit predlog sistema forenzične psihiatrične obravnave mladoletnikov v Sloveniji.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 12. 2. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Vlada RS je pripravila predlog Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS.

Namen novega Zakona je v novem medijskem okolju varovati svobodo izražanja, zagotoviti celovito obveščenost državljank in državljanov ter spodbujati raznolikost medijskih glasov (pluralnost medijev).

Prvo poglavje zakona zajema zagotavljanje svobode izražanja, novinarske avtonomije in neodvisnosti medijev. Vsebuje določbe o svobodi izražanja, novinarski avtonomiji in uredniški neodvisnosti, zaščiti vira in prepovedi nameščanja vdorne programske opreme za nadzor, odgovornem uredniku, statusu samostojnega novinarja ter informacijah za medije in samostojne novinarje.

Drugo poglavje zajema ukrepe na področju spodbujanja in zaščite medijske raznolikosti (pluralnosti). Opredeljuje javni interes na področju medijev, ureja državne pomoči medijem, zagotavlja transparentnost podatkov o medijih (vpis v razvid medijev, razkritje nasprotja interesov), ureja postopek priglasitve in presoje koncentracij v medijih, določa obveznost zagotavljanja programskih deležev, ureja programe posebnega pomena.

Tretji vsebinski sklop določa obveznosti in odgovornosti izdajateljev oziroma nujne omejitve medijske dejavnosti, ki so potrebne za zaščito pravice državljanov in prebivalcev do celovite obveščenosti in pred zlorabami medijske moči. V okviru tega poglavja se urejajo zaščita slovenščine v medijih, prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti, zaščita otrok v medijih, pravila za komentiranje javnosti, objava nujnega sporočila, splošne zahteve in omejitve pri oglaševanju, državno in politično oglaševanje, prepoved verskega oglaševanja v javnih medijih, obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih ter pravica do popravka in odgovora.

Novi Zakon o medijih vsebuje tudi sklop posebnih določb o izvajanju radijske in televizijske dejavnosti, v okviru katerih se urejajo dovoljenja za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, pravica razširjanja na prizemni radiodifuziji, radijske in televizijske programske mreže, tematski programi, lokalna okna, pravica do kratkega poročanja ter obvezni neodplačni prenos programov prek elektronskih komunikacijskih omrežij.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 28. 1. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.