Predlogi predpisov

Na spletni strani eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izboru in sofinanciranju programov javnih del (v nadaljevanju: Pravilnik).

Predlog Pravilnika podrobneje ureja postopke izbora programov javnih del, subvencioniranje zaposlitev udeležencev teh programov, izbor in sofinanciranje programov usposabljanja ter izobraževanja za udeležence javnih del. Določa tudi merila za oblikovanje deleža sredstev javnega povabila za izbor programov javnih del po posameznih območnih službah ter način poročanja Zavoda RS za zaposlovanje ministrstvu, pristojnemu za delo.

Med pomembnejšimi novostmi je določilo, da se delež sredstev javnega povabila po območnih službah zavoda določa na podlagi povprečne stopnje registrirane brezposelnosti v občinah, strukture brezposelnih oseb in stopnje razvitosti regij. Podatki o razporeditvi sredstev po posameznih območnih službah so objavljeni na spletni strani zavoda, kjer bodo na voljo tudi morebitne prerazporeditve sredstev med območnimi službami. Pregled povprečne stopnje registrirane brezposelnosti po občinah za tekoče leto je priložen javnemu povabilu.

Poleg navedenega predlog prinaša tudi spremembo 5. člena Pravilnika. Ta določa, da zavod udeležencem javnih del zagotavlja subvencijo za zaposlitev v višini 70 odstotkov plače, do katere so upravičeni glede na zahtevano raven izobrazbe za delo, ki ga opravljajo v okviru programa. Višina subvencije se lahko poveča glede na stopnjo razvitosti posamezne regije in strukturo brezposelnih oseb, vendar največ za polovico osnovne subvencije. Tako lahko skupna višina subvencije doseže največ 105 odstotkov plače, določene z zakonom, ki ureja trg dela. Merila za morebitno povečanje subvencije bodo opredeljena v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja, seznam občin glede na stopnjo razvitosti ter njihovo umeščenost v kohezijske regije pa bo sestavni del javnega povabila.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 17. 10. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletni strani eDemokracija sta objavljena predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (v nadaljevanju: Uredba) ter predlog Pravilnika o normativih za zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva do 24 ur (v nadaljevanju: Pravilnik).

Predlog Pravilnika določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaklonišča, zgrajena pred letom 2006, ter način njihovega vzdrževanja.

S predlaganim Pravilnikom se želi zagotoviti, da zaklonišča, ki so bila prvotno zgrajena kot dvonamenska zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite, ohranijo svojo funkcijo — torej omogočajo zaklanjanje prebivalcev.

Znižuje se standard zaklonišč, saj se čas neprekinjenega bivanja v njih skrajšuje na 24 ur. Posledično so milejše tudi zahteve glede radiološke, kemične in biološke zaščite ter glede opreme zaklonišč. Kljub temu pa ostaja obveznost lastnikov, da skrbijo za ustrezno vzdrževanje zaklonišč in zagotavljajo redni pregled vsakih deset let.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 11. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletni strani eDemokracija je objavljen predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (v nadaljevanju: Uredba).

S predlaganimi spremembami Uredbe se določa, kje in v katerih objektih je gradnja zaklonišča obvezna, ter podrobneje ureja pogoje za njihovo gradnjo, vzdrževanje, uporabo in vodenje evidence. Predlog spreminja merila, po katerih je treba graditi zaklonišča osnovne zaščite v večjih naseljih in v objektih posebnega javnega pomena, kot so bolnišnice, vzgojno-varstveni zavodi in šole.

Nadalje je poglavje o projektni dokumentaciji po novem združeno v en preglednejši člen (namesto treh ločenih členov).

Prav tako ostaja določilo, da evidenco zaklonišč vodijo občine, dodatno pa se uvaja obveznost lastnikov, da morajo v določenem roku posredovati podatke o zaklonišču. Občine morajo te podatke enkrat letno posredovati Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Evidenco o zakloniščih vodijo občine, razen za določene vojaške objekte, kjer to nalogo opravlja Ministrstvo za obrambo.

Predlagana Uredba določa tudi pogoje za spremembo namembnosti zaklonišč. Ta morajo biti redno vzdrževana in opremljena z osnovnimi varnostnimi sistemi, spremembe njihove namembnosti pa so dovoljene le ob predhodnem soglasju pristojne upravne enote. Starejša zaklonišča, zgrajena pred letom 2006, se lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev preoblikujejo v zaklonišča za 24-urno zaščito.

Hkrati je predviden tudi nadzor s strani pristojnega inšpektorata ter razveljavlja stare predpise na tem področju. Lastniki obstoječih zaklonišč bodo morali v šestih mesecih po uveljavitvi nove uredbe občinam posredovati potrebne podatke za vpis v evidenco.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno 6. 11. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za infrastrukturo nas je obvestilo, da je v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo ter Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., pristopilo k pripravi predloga Pravilnika o zaporah na cestah.

Pravna podlaga za pripravo pravilnika izhaja iz osmega odstavka 12. člena ter 154. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE).

Ker se vsebina predloga Pravilnika nanaša na vse javne ceste, vas vljudno vabimo k sodelovanju pri oblikovanju predloga.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno petka, 24. 10. 2025, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletni strani eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o določitvi posegov v prostor, za katere je treba pridobiti vodno soglasje (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Gre za predlog Pravilnika, ki podrobneje določa primere, v katerih je pridobitev vodnega soglasja obvezna, v skladu z zakonom, ki ureja področje voda. S tem razmejuje posege z bistvenim vplivom na vodni režim ali stanje voda od posegov z zanemarljivim vplivom.

Predlagani Pravilnik določa, da je vodno soglasje treba pridobiti za naslednje vrste posegov:

1. posege na vodnem in priobalnem zemljišču,
2. posege za izvajanje javnih služb,
3. posege za izvajanje posebne rabe vode,
4. posege na vodovarstvenih območjih,
5. posege na varstvenih območjih kopalnih in površinskih voda,
6. posege na poplavnih območjih,
7. posege na erozijskih območjih,
8. posege na plazljivih območjih,
9. posege na plazovitih območjih,
10. posege zaradi odvajanja odpadnih voda,
11. posege, pri katerih lahko pride do vpliva na podzemne vode,
12. ter za hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarska in rudarska dela.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno 17. 10. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in v mnenje prejeli predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 (v nadaljevanju: Zakon).

Osnovni namen zakona je urediti rešitve, ki bodo zagotovile tekoče in nemoteno izvrševanje državnih proračunov za leti 2026 in 2027. Poleg tega se določajo tudi pravne podlage, na podlagi katerih bodo proračunski uporabniki lahko nemoteno izvajali svoje naloge.

Zakon o javnih financah (ZJF) v 5. členu jasno določa, katere vsebine morajo biti urejene v zakonu, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna. Predlagani Zakon poleg elementov, ki jih določa ZJF, dodatno ureja:

• porabo in vračila namenskih sredstev EU,
• predplačila,
• financiranje ustanov,
• posebnosti glede upravljanja in prodaje finančnega premoženja,
• povprečnino,
• pripravo finančnih načrtov neposrednih uporabnikov proračuna,
• letni dodatek za upokojence,
• koeficient za uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026,
• financiranje ukrepov in projektov, predvidenih v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO).

V primerjavi z Zakonom o izvrševanju proračunov RS za leti 2025 in 2026 je predvidenih več pomembnih novosti. Najprej se uvajajo spremembe pri knjiženju transakcij, povezanih z upravljanjem dolga, ki se bodo odslej izkazovale izključno na kontih bilance stanja, ne glede na to, ali so povezane z denarnim tokom, zapadlostjo v tekočem ali prihodnjih letih oziroma ali gre za glavnico, premijo ali diskont. Pomembna novost je tudi možnost začasnega zalaganja sredstev za kratkoročno likvidnost, kadar odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) v posameznem letu presežejo prihodke. Poleg tega predlog Zakona zvišuje letni dodatek za upokojence ter spreminja dosedanje sklicevanje na obseg odhodkov, ki se je prej vezal na Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država, po novem pa bo vezan neposredno na proračun.

Dodatno predlog določa način dogovarjanja o predplačilih za posredne proračunske uporabnike ter omejuje obveznost poročanja DZ RS glede prodaj državnih terjatev. Po novem bo poročanje potrebno le, če skupni znesek prodanih terjatev preseže 1.000.000 evrov, saj spodnja meja doslej ni bila določena. Ureja se tudi način izplačevanja delnega nadomestila za izgubljeni dohodek oskrbovalcem družinskih članov.

Na področju dolgotrajne oskrbe se spreminja 69. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi, kar bo ZPIZ-u v letih 2025 in 2026 omogočilo, da Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izstavi zadnji zahtevek za povračilo izplačanih sredstev dodatka za postrežbo in pomoč v decembru posameznega leta. Prav tako se do 30. septembra 2026 podaljšuje obdobje, v katerem ZZZS izvajalcem dolgotrajne oskrbe krije opravljene storitve dolgotrajne oskrbe in koordinatorja, in sicer v obliki pavšala na posameznega uporabnika ob upoštevanju kategorije, v katero je uvrščen.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 14. 10. 2025, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za javno upravo smo v pregled in v mnenje prejeli predlog Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive (v nadaljevanju: Uredba).

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1), ki je začel veljati 21. maja 2025, njegova uporaba pa se bo pričela 1. januarja 2026, določa, da mora Vlada RS z uredbo urediti postopek preverjanja pogojev za napredovanje uradnikov v višji naziv v državnih organih, pravosodju ter upravah lokalnih skupnosti (peti odstavek 122. člena). Uredba mora biti sprejeta do začetka uporabe zakona (prvi odstavek 187. člena).

Predlagana Uredba določa, da je namen napredovanja spodbujanje karierne poti in ustrezno nagrajevanje uradnikov. Glede samega preverjanja pogojev se določa, da to izvaja kadrovska služba organa, ki redno spremlja potek časovnih obdobij in druge pogoje za napredovanje v skladu z zakonodajo s področja javnih uslužbencev.

Med drugim predlog Uredbe prinaša tudi določbo o omejitvah napredovanja. Tako uradnik ne more napredovati, če se v času, ko izpolnjuje pogoje za napredovanje, ne udeleži predpisanih usposabljanj in izpopolnjevanj, na katera je v časovnem obdobju za napredovanje v skladu z letnim načrtom izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja iz zakona, ki ureja javne uslužbence, napoten s strani nadrejenega. Če pa se uradnik iz utemeljenih razlogov, ki niso na njegovi strani, usposabljanja ne more udeležiti, to ne vpliva na njegovo pravico do napredovanja. Nadrejeni mora sproti spremljati udeležbo zaposlenih na predpisanih programih in v primeru neupravičene odsotnosti o tem pisno obvestiti kadrovsko službo organa.

Predvidena je tudi možnost pospešenega napredovanja. Nadrejeni lahko po preteku najmanj polovice predpisanega obdobja za napredovanje kadrovski službi posreduje predlog za pospešeno napredovanje uradnika, če presodi, da je ta od zadnjega imenovanja v naziv delo opravljal bistveno nad pričakovanji in izkazal odličnost na večini kriterijev, določenih v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Predlog mora biti pisno utemeljen z natančno navedenimi razlogi. O predlogu odloča predstojnik organa s sklepom, ki prav tako vsebuje obrazložitev in razloge za pospešeno napredovanje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno srede, 8. 10. 2025, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za pravosodje smo v pregled in v mnenje prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (v nadaljevanju: Zakon).

Predlog Zakona zasleduje več ključnih ciljev. Prvi je zaostritev pogojev za odobritev dela v splošno korist, s čimer se želi preprečiti zlorabo tega instituta s strani storilcev prekrškov. Nadalje se predvideva razbremenitev prekrškovnih organov, predvsem Policije in občinskih redarstev, pri postopkih obravnave prekrškov, storjenih z motornimi vozili, registriranimi v drugih državah članicah EU. Poseben poudarek je tudi na zaostritvi kaznovalne politike na področju prekrškovnega prava, tudi z ukinitvijo možnosti odložitve nadomestnega zapora z možnostjo opravljanja dela v splošno korist v postopku odreditve nadomestnega zapora. Pomemben cilj pa je tudi zagotovitev enake obravnave domačih in tujih storilcev prekrškov ter učinkovitejše vodenje prekrškovnih postopkov.

Med bistvenimi rešitvami velja najprej omeniti spremembe v zvezi z delom v splošno korist. Pogoji za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka s to obliko sankcije se zaostrujejo, saj bo sodišče lahko prošnjo zavrnilo, če predlagatelj v zadnjih dveh letih iz razlogov na svoji strani ni aktivno sodeloval pri opravljanju dela v splošno korist. Poleg tega se jasno določa rok, v katerem mora biti to delo opravljeno.

Pri čezmejni obravnavi cestnoprometnih prekrškov se z namenom razbremenitve organov omejuje možnost odgovora na pisno obvestilo zgolj v slovenskem jeziku. Prav tako se spreminja začetek teka roka za podajo odgovora oziroma plačilo globe, ki se bo po novem štel od dneva odpreme pisnega obvestila lastniku motornega vozila, in ne več od vročitve.

Na sistemski ravni se predvideva pooblastilo za izrekanje globe v hitrem prekrškovnem postopku v razponu, pri čemer takega pooblastila ne bo več potrebno posebej določati v zakonih. V postopku za odreditev nadomestnega zapora se ukinja možnost predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, hkrati pa se določa daljši rok za izjavo glede vsebine obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.

Poleg tega se poenostavljajo pogoji za zavarovanje izvršitve in institut razširja tudi na pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ter osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost. Predlog Zakona uvaja tri nova sredstva za zavarovanje izvršitve ter omogoča, da se zavaruje celotna prekrškovna odločba, ne le izrečena globa.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno petka, 10. 10. 2025, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za javno upravo smo v pregled in v mnenje prejeli nova Izhodišča za pogajanja za sklenitev Kolektivne pogodbe za državne organe in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: Izhodišča).

Veljavnost kolektivne pogodbe se po novem razširja na vse državne organe in uprave lokalnih skupnosti ter s tem tudi na vse tam zaposlene javne uslužbence.

Ključna novost je ustanovitev Odbora za uresničevanje socialnega partnerstva na področju delovnih razmerij v upravah lokalnih skupnosti. Gre za stalno telo, ki se v skladu s 27. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) oblikuje z namenom zagotavljanja socialnega partnerstva na področju delovnih razmerij v državnih organih ter organih lokalnih skupnosti. Vzpostavitev takega stalnega organa v lokalnih upravah je zakonsko določena obveznost, pri čemer podrobnejša postopkovna pravila določa kolektivna pogodba.

Druga sprememba se nanaša na širitev vsebine normativnega dela kolektivne pogodbe. Ta po novem vključuje tudi opredelitev primerov škodnih dejanj ter določitev višine pavšalnih odškodnin, kadar nastane škoda delodajalcu ali javnemu uslužbencu. To izhaja iz tretjega odstavka 129. člena in četrtega odstavka 131. člena ZJU-1.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno ponedeljka, 6. 10. 2025, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in v mnenje prejeli predlog Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (v nadaljevanju: Zakon).

Glavni namen predlaganih sprememb je uvedba novih oblik prevozov potnikov, ki omogočajo tudi naročanje storitev preko spletnih platform in mobilnih aplikacij.

Predlog Zakona odpravlja nekatere dodatne administrativne ovire pri taksi prevozih ter odpira možnost najema vozila z voznikom. V tujini tovrstne storitve pogosto poznajo pod imenom »najem limuzine« oziroma najem vozila skupaj z voznikom, kar se pravno uvršča med prevoze na podlagi prevozne pogodbe. Novost je tudi možnost izvajanja taksi prevozov z uporabo aplikacije. Prevoznik bo imel možnost izbire, ali bo storitev opravljal z uporabo taksimetra ali prek aplikacije, pri čemer zakon določa minimalne zahteve, ki jih mora aplikacija izpolnjevati.

Uvedba nove oblike prevoza – najem vozila z voznikom, bo omogočala bolj prilagodljiv način izvajanja storitev. Tak prevoz je namenjen enemu potniku ali največ devetim potnikom, lahko pa zajema enkratno vožnjo ali več voženj, bodisi za krajše bodisi za daljše obdobje. Izvajalec bo lahko storitev opravljal na podlagi izpolnjenega prevoznega dokumenta ali z uporabo elektronske aplikacije. V primeru uporabe aplikacije veljajo enaki pogoji kot pri avtotaksi prevozih.

Za občine je pomembno, da bodo tudi pri izvajanju prevozov na podlagi najema vozila z voznikom, kadar se ti izvajajo preko aplikacije, lahko določale standarde kakovosti, tako kot to velja pri avtotaksi prevozih. S tem se pogoji za izvajanje obeh vrst storitev – avtotaksi prevozov in najema vozila z voznikom – izenačujejo, kar pomeni, da bosta obe obliki obravnavani enakovredno.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno srede, 22. 10. 2025, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *