Vprašanja občin

Na Združenje občin Slovenije se je obrnila ena od občin z vprašanje v zvezi s pripravo javnega zbiranja ponudb za prodajo nepremičnega premoženja.

Ministrstvo za javno upravo smo zato zaprosili za pojasnilo ali je način določanja kriterijev pri prodaji nepremičnega premoženja, kjer bi imeli pri izbiri kupca prednost prebivalci občine, dopusten. V primeru, da bi bilo več prijaviteljev iz vrst prebivalcev občine, bi se kot odločilni kriterij uporabila ekonomska najugodnejša ponudba, tj. najvišja ponujena cena. S tem bi občina, ki namerava prodati določeno nepremičnino ob vrednotenju ponudb poleg vrednosti uvedla tudi dodatni kriteriji.

Odgovor MJU je na voljo v priponki.

Na Združenje občin Slovenije se je obrnila ena od občin v zvezi s tolmačenjem devetega odstavka 19. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.

ZOS je na Ministrstvo za solidarno prihodnost naslovilo prošnjo za uradno tolmačenje omenjene določbe, ki se glasi: »(9) Prevozi vključujejo organizacijo in izvedbo prevozov v zvezi z uveljavljanjem zakonskih pravic in obveznosti v nujnih primerih za vse upravičence. Otrokom, mladostnikom in odraslim osebam s posebnimi potrebami do 26. leta starosti, ki so vključene v dnevno obravnavo ter Prilagojeni program za predšolske otroke ali Posebni program vzgoje in izobraževanja, se prevoz zagotavlja skladno s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Otroci, mladostniki in odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki so vključeni v celodnevno obravnavo ter Posebni program vzgoje in izobraževanja, imajo pravico do brezplačnega prevoza za odhode in prihode od izvajalca storitve do doma, in sicer v primeru odhoda v domače okolje v času vikenda in praznika, v trajanju vsaj 24 ur. Stroške prevoza krije ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.«.

Ker v praksi prihaja do različnih interpretacij, zlasti glede finančne odgovornosti med ministrstvom in občinami, je ZOS zaprosilo za jasno pojasnilo, saj ima nejasnost neposredne organizacijske in finančne posledice za občine.

Odgovor s strani resornega ministrstva je na voljo v priponki.

Na Združenje občin Slovenije se je obrnila ena od občin članic z vprašanjem v zvezi z javno zobozdravstveno službo in koncesijami.

Na občino so namreč s strani koncesionarja prejeli dopis Opozorilo pred odpovedjo koncesijske pogodbe za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva odraslih, otrok in mladine, in sicer koncesionar navaja nevzdržne razmere v zobozdravstvu, ki bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske dejavnosti.

Koncesionar se je v dopisu skliceval predvsem na zakonske novosti – gre za novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti in za Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu. Ob tem je koncesionar kritičen tudi do nevzdržne cenovne politike Zavoda RS za zdravstveno zavarovanje.

Občino zato zanima:

• Ali se tudi na ostale občine obračajo koncesionarji s področja zobozdravstva z napovedmi o odpovedi koncesijske pogodbe?
• Na kakšen način so ali še bodo posamezne občine pristopile k reševanju problematike javne zobozdravstvene službe?

Odgovori bi koristili tudi nam za morebitni skupni nastop v zvezi z reševanjem problematike. Ob tem vas še obveščamo, da je Združenje občin Slovenije na Ministrstvo za zdravje že v juniju posredovalo pobudo za reševanje problematike javnega zobozdravstva zaradi nedavnih zakonodajnih sprememb, predvsem zaradi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti.

***

Prejeli smo tri odgovore s strani občin članic ZOS, ki so nam sporočile, da trenutno nimajo omenjenih težav.

Na podlagi zbranih informacij občin članic ZOS glede omejitve dedovanja v zapuščinskih postopkih so skupne ugotovitve, da iz prakse izhaja, da sodišča po Sloveniji pri odločanju dosledno upoštevajo določbo 54.a člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in priznavajo omejitev dedovanja le do višine 2/3 sredstev, ki jih je občina plačala za doplačilo institucionalnega varstva pokojnika. Posledično večina občin že sama prijavlja zahtevke v tej višini, saj so bili v preteklosti zahtevki v celotnem znesku s strani sodišč vedno omejeni.

Nekatere občine sicer še vedno vlagajo zahtevke v nominalnem znesku vseh doplačil, vendar sodišča tudi v teh primerih priznajo le 2/3. V posameznih občinah k zahtevkom dodajajo še obresti oziroma revalorizacijo, a praksa glede njihovega priznanja ni enotna.

Sklepno: praksa sodišč je enotna – občinam se praviloma priznajo le 2/3 plačanih stroškov institucionalnega varstva pokojnika. Zato občine večinoma prijavljajo zahtevke že v takšni višini.

Dne, 28. 7. 2025 smo na pristojne organe naslovili pobudo za spremembo zakonodaje glede omejitve dedovanja v primerih doplačil občin za socialnovarstvene storitve. V pobudi smo izpostavili, da trenutna ureditev občinam omogoča uveljavljanje omejitve dedovanja zgolj v višini dveh tretjin, čeprav občine stroške institucionalnega varstva krijejo v celoti, sodna praksa pa praviloma ne priznava valorizacije teh zneskov. Izpostavili smo tudi, da takšno stanje občinam nalaga nesorazmerno finančno breme in ne zagotavlja pravičnega razmerja med njihovimi obveznostmi ter možnostjo povračila sredstev iz zapuščine.

Zato smo predlagali, da se zakonodaja spremeni tako, da bi občine lahko uveljavljale omejitev dedovanja v celotni višini dejansko poravnanih stroškov, hkrati pa bi se omogočila tudi valorizacija v primerih, ko doplačevanje poteka skozi daljše časovno obdobje.

ZOS je na MF posredovalo prošnjo za strokovno pojasnilo glede pravilnega knjiženja vračila interventnih sredstev, ki so bila občinam nakazana v letu 2023 za odpravo posledic naravne nesreče.

Občina članica ZOS je zaprosila za jasna navodila, kako naj v letu 2025 pravilno evidentira vračilo teh sredstev za sanacijo škode po poplavah dne 4. 8. 2023, glede na to, da so bila sredstva evidentirana kot prihodek že v letu 2023.

Odgovor MF je na voljo v priponki.

ZOS je na Ministrstvo za solidarno prihodnost posredoval vprašanja, s katerimi se je na nas obrnila ena od občin članic in se tičejo izvajalcev dolgotrajne oskrbe po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Vprašanja se tičejo predvsem postopkov za registracijo  izvajalcev dolgotrajne oskrbe in klasifikacije dejavnosti izvajalcev dolgotrajne oskrbe.

Odgovor Ministrstva za solidarno prihodnost lahko najdete v priponki spodaj.

Združenje občin Slovenije ja na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje posredovalo nekatera vprašanja, ki se tičejo tematike šolske prehrane. Na nas se je namreč obrnil župan ene od občin članic ZOS z vprašanji, ki jih je zastavila organizatorka šolske prehrane na tamkajšnji osnovni šoli.

Vprašanja se tičejo podelitve neprevzetih obrokov humanitarnim organizacijam in trajnostnega ravnanja s prevzeto, a nato zavrženo hrano.

Odgovor Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je na voljo v priponki spodaj.

ZOS je na Ministrstvo za zdravje posredovalo vprašanje v zvezi s podelitvijo koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti.

Občino članico ZOS zanima ali sprejetje skupnega odloka za opravljanje lekarniške dejavnosti vpliva na možnost podelitve nove koncesije, torej ali sprejetje skupnega odloka vpliva na število prebivalcev občine, ki so potrebni za podelitev koncesije oz. ali se za občino zaradi vključitve drugih dveh sosednjih občin še vedno upošteva število prebivalcev 6.000 ali pa se število prebivalcev, ki so potrebni za podelitev koncesije zmanjša za število prebivalcev iz ostalih dveh občin.

ZOS je na občine in Ministrstvo za naravne vire in prostor naslovilo vprašanje občine članice glede odmre komunalnega prispevka.

Zadeva se nanaša na naslednji primer:

kako ste (oz. bi) občine postopale v naslednjem primeru odmere komunalnega prispevka:

Pred 25 leti je prejšnja lastnica nezazidanega stavbnega zemljišča krajevni skupnosti (KS) plačala dajatev kot plačilo komunalnega prispevka za novogradnjo, za kar obstaja dokazilo, izdano s strani KS. KS na tem zemljišču ali v bližini ni izvedla vodomernega jaška (javni vodovod sicer poteka v bližini zemljišča), kanalizacija pa je bila v vasi izgrajena veliko kasneje. Do danes na zemljišču ni bil zgrajen objekt, prav tako ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zemljišče se je medtem prodalo in novi lastnik je zdaj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Vprašanje: Ali obstaja pravna podlaga, da se sedanjemu lastniku zemljišča v postopku odmere komunalnega prispevka upošteva plačilo iz preteklosti? V skladu s šestim odstavkom 333. člena ZUreP-3 se namreč plačan komunalni prispevek lahko upošteva največ 20 let od njegovega plačila.

Upoštevate v svojih občinah v preteklosti plačane prispevke za izgradnjo komunalne opreme tudi v primerih legalizacije objektov oz. objektov daljšega obstoja, če so dokazila starejša od 20 let?

Na kakšen način obravnavate takšna dokazila?

ZOS je na Ministrstvo za solidarno prihodnost naslovilo dopis z vprašanji občine članice glede izvajanja dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu.

Občino članico med drugim zanima kdaj se pričakuje oblikovanje cene oz. določitev cen urnih postavk za posamezne sklope v okviru DO.