Ljubljana, 13. 12. 2024 – Vlada RS se je na 132. redni seji, ki je potekala 12. 12. 2024, med drugim določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1) in se seznanila z Izhodišči za pripravo predlogov zakonov glede romske tematike. Sprejela je Sklep o uvrstitvi novega projekta 2720-24-0503 Nakup opreme za posodobitev procesov v DSO uvrsti v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027, izdala Uredbo o spremembah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in se seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost ter z 12 poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike, ki zajema obdobje od 1. do 30. novembra 2024.
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin
Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1) in ga pošlje Državnemu zboru.
Vsebino novele sta podprli Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, ki predstavljata 195 občin in sta 28. oktobra 2024 podpisali dogovor o višini povprečnine, ki vsebuje tudi najpomembnejše spremembe novele ZFO-1.
Namen predloga Zakona, ki je bil vse od pomladi v usklajevanju z občinami in njihovimi reprezentativnimi združenji, je zagotovitev sistemske rešitve za kritje dodatnih stroškov občin, kot so trenutno določeni v predlogu Zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2025 in 2026. Rešitve, ki so v noveli, so plod dolgotrajnih pogovorov z reprezentativnimi združenji občin. Namen predloga zakona je tudi zagotoviti namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji, z novimi kazalniki razvitosti občin pa objektivnejšo oceno razvitosti posameznih občin. Cilj predloga Zakona je tudi zagotovitev dodatnih sredstev občinam z možnostjo izdaje občinskih obveznic in zadolževanjem v tujini.
Poglavitne spremembe, ki jih prinaša zakon, pa so:
- Izdaja občinskih obveznic in zadolževanje v tujini
S predlogom zakona je določena pravna podlaga za zadolževanje občin za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Republika Slovenija. Gre za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB). Obenem se občinam ob vnaprejšnjem soglasju ministrstva, pristojnega za finance, omogoča izdaja občinskih obveznic.
- Povečanje največjega obsega zadolževanja občine in uvedba sanacijskega postopka
S predlogom zakona se zvišuje največji obseg možnega zadolževanja občine z 10 odstotkov na 15 odstotkov, obenem pa predlog zakona uvaja nov postopek v primerih, ko bi bila občina trajneje nelikvidna ali prezadolžena.
- Sredstva občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin
S predlogom zakona se občinam namenja dodatna sredstva dodatna sredstva namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin in povzročajo razlike med prihodki občine in njenimi stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog. Oktobra 2024 so potekala srečanja med ministrstvoma za javno upravo in finance z reprezentativnimi združenji občin. Rezultat dogovora je bila določitev novega načina izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami, ki je predlagan s to novelo. Sedanja začasna rešitev, določena z Zakonom o izvrševanju proračuna za 2025 in 2026, bo s sprejemom novele postala trajna.
- Sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav
Dosedanji pravilnik, ki ureja postopek vlaganja zahtevkov občin in ga podpišeta dva ministra, za lokalno samoupravo in za finance, bo po uveljavitvi novele podpisal le minister, pristojen za lokalno samoupravo. Hkrati bo ta s pravilnikom podrobneje določil pogoje sofinanciranja delovnih mest, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna.
- Sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji
Predlog zakona določa namenskost porabe sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji in določa kriterije, na podlagi katerih se bodo omenjena sredstva razdelila med občine z evidentiranimi romskimi naselji. Ta rešitev je posledica dveh sklepov delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za lokalno samoupravo, ki je vladi priporočil, da člen spremeni tako, da zagotovi namenskost porabe in obveznost poročanja občin o porabljenih sredstvih.
- Kazalniki razvitosti občin
Predlog zakona prinaša širši nabor kazalnikov za določanje razvitosti občin, ki se ugotavlja vsaki dve leti in služi kot podlaga za nekatere druge operacije (npr. pri določanju sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji, za določanje stopnje sofinanciranja investicij iz državnega proračuna). Kazalniki temeljijo izključno na podatkih, ki so dostopni v javnih bazah državnih organov in so mednarodno primerljivi. Kazalniki temeljijo na študiji, pripravljeni po izvedenem ciljnem raziskovalnem projektu.
- Ukrepi za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine
Novela prinaša mehanizem z ukrepi za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine. Ta mehanizem sproži ministrstvo, pristojno za finance, če ugovori, da občina izpolnjuje pogoje iz zakona. S posebnim odborom, sestavljenim iz predstavnikov občine in ministrstev (finance in javna uprava), pripravi ukrepe za odpravo stanja.
Izhodišča za pripravo predlogov zakonov glede romske tematike
Vlada RS je seznanila z Izhodišči za pripravo predlogov zakonov glede romske tematike. Predlogi zakonov glede romske tematike naslavljajo ključne izzive romske skupnosti in vključujejo ukrepe na področju izobraževanja, zaposlovanja, urejanja bivalnih razmer ter krepitve sodelovanja med ključnimi deležniki. Ukrepi stremijo k izboljšanju življenjskih pogojev in enakopravni vključitvi romske skupnosti v družbo.
Glavni ukrepi:
- Izobraževanje: Vključevanje romskih otrok v sistem predšolske vzgoje v letu pred vstopom v obvezno osnovnošolsko izobraževanje, dodatna podpora pri vključevanju v VIZ sistem z učenjem slovenskega jezika in doslednejši ukrepi za zagotavljanje obiskovanja pouka (ZVrt, ZOsn).
- Urejanje naselij: Hitrejša obravnava prostorske problematike romskih naselij za izboljšanje bivalnih razmer (ZRomS).
- Spodbujanje vključevanja: Ukinitev 20-odstotnega zvišanja otroškega dodatka za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, s čimer se spodbuja vključevanje v predšolsko izobraževanje (ZSDP).
- Sodelovanje: Občine z romskimi naselji morajo zaposliti koordinatorja, ki povezuje institucije, lokalne oblasti in romsko skupnost ter skrbi za učinkovito izvajanje ukrepov (ZRomS, ZFO-1).
Predvidene spremembe Zakona o vrtcih prinašajo naslednje rešitve:
- vključevanje romskih otrok v sistem predšolske vzgoje, ki v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo še niso bili vključeni vanj;
- zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti zaradi omogočanja izvajanja pravice do vzgoje in izobraževanja ter
- izvajanje odgovornega starševstva z vidika zagotavljanja enakih možnosti ter zajamčenih pravic pripadnikom romske skupnosti.
Spremembe Zakona o osnovni šoli predvidevajo naslednje rešitve:
- organizacijo pouka slovenskega jezika in kulture za romske učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju;
- zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti zaradi omogočanja izvajanja pravice romskih otrok do izobraževanja;
- zagotavljanje varnosti učencev na način, da šola lahko občasno zagotovi doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja z drugimi oblikami organiziranega dela z učencem izven oddelka ali skupine, če je to potrebno;
- natančnejše opredelitve spremljanja in opravičevanja izostankov, z možnostjo zgodnejše vključitve centra za socialno delo v družinsko dinamiko.
Spremembe Zakona o romski skupnosti predvidevajo naslednje rešitve:
- zaposlitev občinskega koordinatorja za izboljšanje položaja romske skupnosti – koordinator sodeluje s centri za socialno delo, vzgojnimi zavodi, zavodom za zaposlovanje, Upravo za probacijo, policijo in drugimi državnimi institucijami, državnim organom, pristojnim za narodnosti, romsko skupnostjo in njenimi predstavniki ter organi občine in njenimi delovnimi telesi; občina o delu koordinatorja enkrat mesečno za pretekli mesec poroča državnemu organu, pristojnemu za narodnosti;
- zagotavljanje pogojev za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti – nosilci urejanja prostora in ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje v postopku priprave OPN, ki se nanaša samo na urejanje romskih naselij, morajo predložiti dokumente, informacije in mnenja najpozneje v 30 dneh od prejema zaprosila. Če dokumentov, informacij ali mnenj ne predložijo v tem roku, se šteje, da jih nimajo, oziroma da podajajo pozitivno mnenje. Ta izjema velja za obdobje dveh let od uveljavitve tega zakona;
- izboljšanje reprezentativnosti Sveta romske skupnosti.
Sprememba zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih:
V predlogu novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se črta določba o povečanju otroškega dodatka za 20 odstotkov, če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ne obiskuje vrtca. Trenutno namreč velja, da se za predšolskega otroka, mlajšega od štirih let, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov. Ker je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora in je bila določba uvedena iz razloga, ker je bilo pred leti v vrtcu zelo težko dobiti mesto, sploh za mlajše otroke, je odpadel razlog za to povišanje.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.