Ljubljana, 14. 1. 2025 – V sredo, 14. 1. 2025, je potekala redna koordinacija po avgustovskih poplavah in plazovih v letu 2023, ki jo je gostil državni sekretar in vodja Službe Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih mag. Boštjan Šefic. Sestanka se je udeležilo več predstavnikov občin iz različnih občinskih združenj, med drugim tudi član predsedstva ZOS in župan Občine Litija Franci Rokavec ter predstavnika Občine Ravne na Koroškem dr. Tjaša Laznik in Tadej Ošlovnik.
Šefic je v začetku na kratko orisal dosedanji potek aktivnosti na različnih področjih sanacije. Od zadnje koordinacije, ki je potekala konec avgusta, so po njegovih besedah ključne zadeve potekale po načrtih, glavni cilj Službe Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih za letošnje leto pa je tekoče in nemoteno izvajanje popoplavne obnove skladno s sprejetimi programi. Državni sekretar je obrazložil, da je država do sedaj iz različnih virov za obnovo po poplavah v avgustu 2023 namenila več kot 1,4 milijarde evrov, pri čemer je bilo največ sredstev namenjenih v okviru sanacijskih aktivnosti Ministrstva za naravne vire in prostor. Glavne vire sredstev bodo sicer do konca sanacije, ki je predvidena za konec leta 2028, predstavljali viri iz Sklada za obnovo.
Občine so skupno prijavile okoli 2400 projektov (končna številka bo zaradi nekaterih združevanj projektov nižja), doslej pa je bilo realiziranih okoli 1200 projektov. V letošnjem letu je v Skladu za obnovo načrtovanih za okoli 230 milijonov evrov za občinske projekte, v državni načrt razvojnih programov je uvrščenih za približno 113 milijonov evrov projektov, pogodbe pa so zaenkrat sklenjene za okoli 28,5 milijonov evrov občinskih projektov. Za ostale naravne nesreče bodo sredstva dodana še iz integralnega proračuna, in sicer okvirno 20 milijonov evrov.
Mag. Boštjan Šefic je predstavil nekatere izzive, s katerimi se Služba in Državna tehnična pisarna srečujejo trenutno, ob tem pa je na kratko povzel tudi stanje sanacije v okviru škode na področju voda, gospodarskih objektov in objektov fizičnih oseb po različnih lokacijah. Trenutna prioriteta Državne tehnične pisarne je urejanje gospodarske javne infrastrukture za nadomestitvene objekte. Tesno sodelujejo z različnimi upravnimi enotami, še posebej z UE Žalec, UE Velenje in UE Mozirje, predvsem zaradi številnih prihajajočih postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj. Intenzivno potekajo aktivnosti v zvezi z DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki bi lahko bil teoretično sprejet v letošnjem letu (trenutno je v fazi javne razgrnitve), v prihajajočih letih pa bosta pripravljena še DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Zgornji Savinjski dolini in še na porečju reke Pake.
Predstavniki občin so izpostavili rezultate nedavnega Javnega razpisa Ministrstva za vzgojo in izobraževanje za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovno šolstvo, v sklopu katerega je brez državnega sofinanciranja investicij v šolske objekte ostalo tudi več občin, ki so bile prizadete v poplavah 2023. Po besedah državnega sekretarja Šefica na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj skladno z 99. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pripravljajo poseben program ukrepov razvojnih spodbud z možnostjo sofinanciranja tudi takih vrst projektov za v poplavah avgusta 2023 prizadete občine. Ob tem je Šefic sicer poudaril, da je program še v pripravi zaradi zagotavljanja finančnih virov in da bi ga Vlada RS lahko sprejela v začetku februarja, vendar Šefic ne more zagotoviti, da bo program tudi dejansko sprejet. Vezano na javni razpis za investicije v šole in vrtce dodatno izpostavimo, da je ZOS na Vlado RS in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje apeliral k zagotovitvi dodatnih sredstev za projekte občin, ki so ostale brez sofinanciranja projektov.
Ob koncu so zbrani razpravljali tudi o četrtem odstavku 17. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, na katerega je ZOS v avgustovskem dopisu Službo Vlade za obnovo tudi opozoril. Četrti odstavek določa, da se občini »dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se izvajajo ukrepi odprave posledic naravne nesreče na njenih stvareh.« To je z vidika sanacije po poplavah in plazovih v avgustu 2023 nelogično, zato bodo na Službi Vlade RS preverili tolmačenje omenjene določbe.
***