Ljubljana, 28. 5. 2025 – Na spletni strani Državnega prostorskega reda je objavljeno Priporočilo k Uredbi o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (v nadaljevanju: Priporočilo).
Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (v nadaljevanju: Uredba OVE) je namenjena neposredni uporabi pri dovoljevanju in postavitvi teh naprav, kadar je zaradi zmogljivosti ali vrste gradbenega posega potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma mnenje ali soglasje občine ali pristojnega ministrstva za posege v prostor.
Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) iz Uredbe OVE se uporabljajo tudi v primerih, ko gradbeno dovoljenje ali druga soglasja niso zahtevana, vendar so za postavitev fotonapetostnih naprav predpisani drugi pogoji, dovoljenja ali priglasitve po posebnih predpisih.
Pravila urejanja prostora so razdeljena na skupna in specifična pravila glede na vrsto objektov ali območij. Uporabljajo se neposredno pri postopkih dovoljevanja in izvedbi posegov ter v tem delu nadomeščajo prostorske izvedbene akte, saj veljajo ne glede na njihovo vsebino. S tem se poenotijo pravila umeščanja fotonapetostnih naprav na ravni celotne države, tudi v občinah, kjer OPN ne vsebuje ustreznih PIP.
Na vprašanje, ali je nujno umestiti fotonapetostne naprave na parkirišča v večstanovanjski soseski ob robu gozda, kjer je zunanje parkirišče opredeljeno z OPPN, Priporočilo pojasnjuje, da je pri takšni postavitvi ključnega pomena tudi ozelenitev, saj pomembno prispeva h kakovostnemu bivalnemu okolju.
Pri umeščanju fotonapetostnih naprav se najprej upoštevajo splošna določila, na primer peti odstavek 7. člena Uredbe OVE, ki določa, da lahko prostorski izvedbeni akti (DPN, OPN, OPPN, OUNK) prevladajo nad PIP iz uredbe OVE, če vsebujejo strožje zahteve – denimo glede večjega deleža zelenih površin ali števila dreves – saj so te določbe pomembne z vidika varovanja zdravja ljudi in javnega interesa.
Če prostorski akti (PIA) ne določajo drugače, je treba pri novogradnji utrjenih parkirišč upoštevati tudi drugi in tretji odstavek 14. člena Uredbe OVE, ki predpisujeta minimalni delež raščene površine, število dreves ter način umeščanja fotonapetostnih naprav.
Projektant in občina morata tehtno presoditi javni interes glede ohranjanja zelenih površin, kot ga opredeljujejo prostorski akti ali Uredba OVE.
Uredba OVE v četrtem odstavku 9. člena omogoča tudi izjemo – in sicer v primeru novogradnje utrjenega parkirišča s tlorisno površino 1000 m² ali več – kadar zaradi zahtev glede deleža zelenih površin, števila dreves ali izvedbe zelene strehe ni mogoče zagotoviti hkratne postavitve fotonapetostnih naprav in izpolnitve vseh prostorskih pogojev.
Priporočilo navaja, da se v skladu z drugim odstavkom 282. člena ZUreP-3 skladnost gradbenih posegov ugotavlja z mnenjem občine o skladnosti gradnje oziroma uporabe objekta ter skladnosti gradbene parcele s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA), neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora in podrobnejšimi pravili iz drugega odstavka 15. člena ZUreP-3.
Uredba OVE sodi med podrobnejša pravila urejanja prostora, ki se uporabljajo neposredno pri dovoljevanju.
Neposredno uporabna temeljna pravila vključujejo zlasti določbe 21. člena (peti in šesti odstavek), ki se nanašajo na racionalno rabo prostora (vzdrževanje, rekonstrukcije), ter 35. člen ZUreP-3, ki določa omejitve oglaševanja zunaj poselitvenih območij.
Investitor mora v projektni dokumentaciji jasno opisati skladnost s PIA, Uredbo OVE in temeljnimi pravili urejanja prostora. Na tej podlagi občina izda mnenje o skladnosti. Glede na 3. člen Uredbe OVE je treba v mnenju upoštevati vsa njena relevantna določila, saj ta predstavljajo obvezna izhodišča za dovoljevanje posegov v prostor.
Celotno Priporočilo je na voljo v priponki.