Ljubljana, 25. 11. 2024 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 25. redni seji, ki poteka od 18. do 22. novembra 2024, med drugim sprejeli predlog sprememb proračuna RS za leto 2025, dopolnjen predlog proračuna RS za leto 2026, predlog Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2025 in 202, Predlog zaključnega računa proračuna RS za leto 2023, predlog odloka o dopolnitvah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025–2027, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in predlog Zakona o kritični infrastrukturi. Medtem ko predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju niso sprejeli. Zakonodajno pot pa sta končala tudi predlog zakona o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in predlog zakona o najstarejši trti na svetu.
Sprejeti Zakoni oziroma akti:
Predlog sprememb proračuna RS za leto 2025 (DP2025-A)
Poslanke in poslanci so sprejeli Proračun RS za leto 2025.
Za leto 2025 se načrtovani odhodki povečujejo za 1,3 milijarde evrov, na 17,1 milijarde evrov, pri čemer se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu.
Po novem so načrtovani tudi višji prihodki, znašali bodo 15,2 milijarde evrov. Na to rast bodo med drugim vplivale začasne namenske dajatve, ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah. Boštjančič je med njimi navedel zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, vlada pa po njegovih besedah načrtuje tudi rast prilivov od trošarin.
Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, kar po navedbah finančnega ministrstva pomeni dobrih 100 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi.
Dopolnjen predlog proračuna RS za leto 2026 (DP2026)
Poslanke in poslanci so s 54 glasovi za in 22 proti sprejeli Proračun RS za leto 2026.
Za leto 2026 je načrtovanih 15,9 milijarde evrov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se z 2,6 odstotka BDP-ja v letu 2025 znižal na 1,6 odstotka BDP v letu 2026. V ospredju proračunov ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah. Poleg tega je vlada v postopku obravnave med prioritetami omenjala ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij ter stanovanjske in podnebne politike.
Predlog Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2025 in 2026 (ZIPRS2526)
Poslanke in poslanci so s 54 glasovi za in 22 proti sprejeli Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2025 in 2026, ki vključuje 5,2-odstotno uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, izplačilo letnega dodatka za upokojence pa je predvideno v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov.
Zakon določa tudi povprečnino za občine. Ta se bo po dogovoru z dvema od treh občinskih združenj prihodnje leto zvišala na 771,33 evra na prebivalca, leta 2026 pa na 775,29 evra. Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v vrednosti 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov.
Z zakonom se bo poleg tega uredilo tudi financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nakazalo 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-K)
Poslanke in poslanci so s 52 glasovi za in nobenim proti sprejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, ki uresničuje odločbo Ustavnega sodišča RS, številka U-I-7/20-7 z dne 4. junija 2020, in prinaša celovito ureditev volilnega spora v zvezi z lokalnimi volitvami.
Poleg celovite ureditve volilnega spora za lokalne volitve predlog zakona dopolnjuje tudi pogoje za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij, določa višja nadomestila predsednikom in tajnikom občinskih volilnih komisij v občinah z več kot 25.000 volilnimi upravičenci in poenostavlja volitve v svete ožjih delov občin.
S sprejeto novelo je določena omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam pri izvedbi volilnih opravil, določa pravno podlago za povezovanje evidenc pri preverjanju zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov in imenovanju volilnih odborov ter določa pluralno sestavo občinske volilne komisije in volilnega odbora.
Predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (ZZKZ)
Poslanke in poslanci so s 50 glasovi za in nobenim proti sprejeli Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu
Predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu predvideva ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, s katero želi vlada doseči zagotavljanje razvoja in delovanja sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu ter spremljanje napredka uresničevanja temeljnih načel kakovosti zdravstvene obravnave.
S predlaganim zakonom določajo obveznosti posameznih deležnikov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti, prostovoljno certifikacijo oziroma akreditacijo za izvajalce zdravstvene dejavnosti in urejajo vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Dodala je, da so z dopolnili, ki bodo pripomogla k večji jasnosti in pravni predvidljivosti, sledili mnenju zakonodajnopravne službe. Med drugim z novimi dopolnili določajo, da morajo izvajalci vzpostaviti in vzdrževati sistem vodenja kakovosti vsaj na podlagi minimalnih standardov, ki jih določa agencija.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.