Ljubljana, 28. 1. 2025 – Včeraj, 27. 1. 2025 je potekala druga seja regijskih svetov Združenja občin Slovenije, in sicer sestali so se župani Podravskega in Pomurskega regijskega sveta ZOS. Razprava je med drugim tekla tudi o Izhodiščih za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela (v nadaljevanju: Izhodišča) ter o Zakonu o funkcionarjih.
Župani predloga Izhodišč ne podpirajo. Problem kar se tiče občin je predvsem pri odmeri Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davka na premoženje. Predsednik ZOS Robert Smrdelj je izpostavil, da se ZOS že nekaj let usklajuje z Ministrstvom za finance (MF), in sicer v smeri, da bi se sprejel davek na nepremičnine, ki bi okrepil NUSZ, vendar ta predlog, ki so ga na MF pripravili sedaj ne gre v tej smeri.
ZOS je na Izhodišča reagiralo takoj, ob zaključku javne obravnave pa je opozorilo predvsem na:
- Pripadnost prihodkov od davka na nepremičnine:
Iz predloga Izhodišč je razvidno, da bi prihodki od davka na stanovanjske nepremičnine pripadali proračunu Republike Slovenije. ZOS je opozorilo, da bi morali davki na nepremičnine v osnovi pripadati občinskim proračunom, in sicer občini, v kateri se nepremičnina nahaja. Takšno stališče temelji tudi na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-313/13-89 z dne 21. 3. 2014, ki je poudarila, da gre pri davku na nepremičnine za občinski davek.
- Ukinitev davka na premoženje občanov:
Predlog ukinja davek na premoženje, ki je pomemben vir prihodkov občin, hkrati pa ne ponuja ustreznega nadomestila za izgubljene prihodke. To povzroča neposredno finančno škodo občinskim proračunom in zmanjšuje njihovo zmožnost izvajanja ključnih nalog in storitev za prebivalce.
- Socialno-ekonomski vidik sprememb:
Predlagane spremembe predvidevajo dodatno obdavčitev nepremičnin, kar lahko nesorazmerno prizadene predvsem lastnike manjših nepremičnin ter tiste, ki so v svoje domove vlagali lastno delo in sredstva. Posebno skrb vzbuja vpliv sprememb na podeželska območja, kjer so nepremičnine pogosto nižje vrednosti, vendar imajo zanje lastniki velik osebni pomen zaradi družinske tradicije in vloženega truda.
- Pomanjkanje razlikovanja med vrstami nepremičnin:
ZOS meni, da bi bilo smiselno oblikovati bolj diferencirane rešitve, ki bi upoštevale vrste nepremičnin (npr. osnovna stanovanja, počitniške hiše, gospodarski objekti) in socialno-ekonomski položaj lastnikov. Brez tovrstnega razlikovanja obstaja tveganje, da bodo predlagane spremembe še dodatno obremenile ljudi z nizkimi dohodki in tiste v socialno občutljivejših okoljih.
Na seji je bilo izpostavljeno tudi, da se pri Zakonu o funkcionarjih upoštevale spremembe, ki bi omogočile, da bi se županom in podžupanom priznale vodstvene izkušnje ter bi jim tako po prenehanju funkcije pripadalo nadomestilo, podobno kot poslancem. Tako bi se, po našem mnenju, zagotovilo pravično obravnavo, ki se nebi razlikovala med različnimi ravnmi funkcionarjev.
Poleg tega se župani strinjajo, da bi morali funkcionarji na lokalni ravni prejemati enake dodatke, kot jih prejemajo poslanci, ne glede na specifične predpise, ki urejajo te dodatke. To bi pripomoglo k večji enakopravnosti med funkcionarji na različnih ravneh.
Poleg tega pravica do povrnitve stroškov, povezanih z opravljanjem funkcije, in drugih prejemkov nebi smela biti omejena samo na poklicne funkcionarje. Pravico do teh prejemkov bi morali imeti tudi nepoklicni funkcionarji, saj ni nobenega upravičenega razloga za takšno razlikovanje.
Poleg naštetega sta bila izpostavljena tudi nova predloga novel, in sicer Zakona o financiranju občin, ki nekoliko spreminja sistem izračuna povprečnine ter Zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki po mnenju večine ni najbolje osnovan in ne bo rezultiral v smeri večje decentralizacije. Beseda pa je tekla tudi financiranju razpisov iz integralnega proračuna na področju šol, vrtcev, kulture, športa in zdravja za katere je bilo ugotovljeno, da bi bilo smiselno, da bi bili razpisani v večjem obsegu in bi obenem omogočali večjo stopnjo sofinanciranja.
* * *