ZOS posredovalo dodatne pomisleke glede predloga Izhodišč za obdavčitev premoženja

Ljubljana, 24. 1. 2025 – Združenje občin Slovenije (v nadaljevanju: ZOS) je na Ministrstvo za finance posredovalo dodatne pripombe na predlog Izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela (v nadaljevanju: Izhodišča).

Prvi odziv na Izhodišča je ZOS podalo že takoj konec decembra, ko so bila izhodišča predstavljena javnosti.

Tokrat smo ponovno opozorili, da predlog, kot je predstavljen, posega v obstoječe prihodke občin iz naslova davka na premoženje, kar vzbuja resno zaskrbljenost glede finančne stabilnosti občinskih proračunov. Ob tem smo opozorili, da je Slovenija izjemno raznolika, tako po socialno-ekonomskih razmerah kot po vrednostih nepremičnin. Zato bi lahko predlagane spremembe, čeprav z dobrimi nameni, imele negativne učinke v določenih lokalnih okoljih.

Ključne pripombe in pomisleki, ki jih je tokrat izpostavilo ZOS:

  1. Pripadnost prihodkov od davka na nepremičnine:

Iz predloga Izhodišč je razvidno, da bi prihodki od davka na stanovanjske nepremičnine pripadali proračunu Republike Slovenije. ZOS je opozorilo, da bi morali davki na nepremičnine v osnovi pripadati občinskim proračunom, in sicer občini, v kateri se nepremičnina nahaja. Takšno stališče temelji tudi na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-313/13-89 z dne 21. 3. 2014, ki je poudarila, da gre pri davku na nepremičnine za občinski davek.

  • Ukinitev davka na premoženje občanov:

Predlog ukinja davek na premoženje, ki je pomemben vir prihodkov občin, hkrati pa ne ponuja ustreznega nadomestila za izgubljene prihodke. To povzroča neposredno finančno škodo občinskim proračunom in zmanjšuje njihovo zmožnost izvajanja ključnih nalog in storitev za prebivalce.

  • Socialno-ekonomski vidik sprememb:

Predlagane spremembe predvidevajo dodatno obdavčitev nepremičnin, kar lahko nesorazmerno prizadene predvsem lastnike manjših nepremičnin ter tiste, ki so v svoje domove vlagali lastno delo in sredstva. Posebno skrb vzbuja vpliv sprememb na podeželska območja, kjer so nepremičnine pogosto nižje vrednosti, vendar imajo zanje lastniki velik osebni pomen zaradi družinske tradicije in vloženega truda.

  • Pomanjkanje razlikovanja med vrstami nepremičnin:

ZOS meni, da bi bilo smiselno oblikovati bolj diferencirane rešitve, ki bi upoštevale vrste nepremičnin (npr. osnovna stanovanja, počitniške hiše, gospodarski objekti) in socialno-ekonomski položaj lastnikov. Brez tovrstnega razlikovanja obstaja tveganje, da bodo predlagane spremembe še dodatno obremenile ljudi z nizkimi dohodki in tiste v socialno občutljivejših okoljih.

Predlagali smo tudi, da prihodki od davkov na nepremičnine v večji meri ostanejo vir občinskih proračunov, skladno z načelom decentralizacije in avtonomije lokalne samouprave. Priporočamo vključitev mehanizmov za zaščito socialno ranljivih skupin in tistih z nižjimi dohodki in pozivamo k diferenciaciji davčnih stopenj glede na vrsto nepremičnin in njihov namen uporabe, z upoštevanjem lokalnih specifik in socialnih razmer. Menimo, da se predlog Izhodišč z nenamenskim preusmerjanjem prihodkov iz nepremičninskega davka od občin k državi oddaljuje od sodne prakse Ustavnega sodišča in ogroža finančno stabilnost lokalne samouprave.

***