Ljubljana, 18. 11. 2024 – V petek, 15. 1. 2024, , je na Ministrstvu za naravne vire in prostor potekal sestanek na temo Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo ter čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Sestanka se je udeležila tudi predstavnica ZOS.
Ena izmed novosti, ki jo prinaša predlog Zakona in je za občine ključnega pomena je ta, da se kot ena izmed oblik izvajanja javne gospodarske službe s področja oskrbe s pitno vodo, poleg režijskega obrata javnega podjetja in javnega gospodarskega zavoda, izvaja neprofitna koncesija, ki jo občina lahko podeli le javnemu podjetju v 100 % občinski lasti. Gre torej za to, da podjetje v zasebni lasti ne more pridobiti koncesije za opravljanje omenjene storitve.
Predstavniki občin so na sestanku vztrajali, da se koncesije, ki so v zasebni lasti ne smejo ukiniti in izpostavili, da občinam to prinaša enormne stroške, saj bodo v naslednjih letih morale ustanoviti javna podjetja. Poleg tega so izpostavili, da se razlike v ceni sedaj, ko ponekod koncesijo že izvajajo zasebna podjetja, ni. Brezpredmetna je skrb, da bi prišlo do privatizacije pitne vode, ki je ustavno varovana pravica, saj občine sprejemajo elaborate, s katerimi bdijo nad omenjeno storitvijo. Hkrati je vodovodno omrežje v občinski lasti.
Predstavniki občin so pojasnili, da je nujno, da država nameni sredstva tistim občinam, ki bodo morale bistveno predrugačiti izvajanje gospodarske javne službe, kar je bilo določeno že v prvotnem predlogu Zakona. Zato naj sredstva, ki so jih predvideli v ta namen, namenijo občinam, ki jih bo sprememba izvajanje storitve neposredno prizadela. Predstavniki MNVP so povedali, da bodo na to opozorili pristojno ministrstvo.
Nadalje je razprava tekla o 28. členu predloga Zakona, ki določa, da izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo uporabniku te javne službe ne sme prekiniti oskrbe s pitno vodo, če je edini razlog prekinitve nezmožnost plačila stroškov s strani uporabnika, lahko pa mu omeji oskrbo s pitno vodo z zagotavljanjem minimalne količine pitne vode, ki jo priporoči ali določi organ, pristojen za javno zdravje. Nezmožnost plačila ugotavlja pristojna občina, ki je tudi plačnica storitev v primeru ugotovljene nezmožnosti plačila, ob upoštevanju zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in postopek in roke iz predpisa iz sedmega odstavka tega člena. Predstavniki združenj občin so izpostavili, da omenjena določba lahko celo spodbuja neplačevanje. Poleg tega omenjena določa predstavlja dodane strošek za občine. Hkrati občine nimajo dostopa do evidenc za ugotavljanje nezmožnosti plačila. Predlagali so, da odgovornost ugotovitve prevzamejo centri za socialno delo.
Med drugim je razprava tekla tudi o izmenjavi vode med občinami. Minister Novak je izpostavil, da je izmenjava vode med občinami zaželena, pri čemer ne gre za prodajo, ampak izmenjavo. Torej to ne predstavlja posebne dejavnosti. Zato so predstavniki občin predlagali nov samostojen člen, ki bi vseboval določbe o povezovanju javnih vodovodnih sistemov. Poleg tega bi določal vrednost vode. S tem bo prišlo do solidarnostnega prelivanja vode.
Predstavniki združenj občin so izpostavili, da je potrebno spremeniti tudi člen, ki določa, da so podatki o infrastrukturi iz zbirnega katastra javni. Nekateri podatki so namreč preobčutljivi, da bi bili dostopni prav vsakemu. Gre za kritično infrastrukturo, ki jo je potrebno varovati.
Predstavniki občin so izpostavili tudi, da zakonodaja ne bi smela slabšati stanja na terenu. Oskrba s pitno vodo pa ne predstavlja dejavnosti, ki bi bila problematična.
Minister Novak je zaključil in povedal, da smo občine in resorno ministrstvo z omenjenim predlogom Zakona usklajeni, pri čemer občine opozarjajo na del, ki se nanaša na podeljevanje koncesij oziroma 27. člen predloga Zakona.
* * *
