Ljubljana, 18. 2. 2026 – Septembra 2025 je bila sprejeta novela Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A), uporabljati pa se začne 22. februarja 2026. Spremembe, ki jih prinaša novela zakona, odgovarjajo na izzive, zaznane v skoraj štirih letih izvajanja Zakona o katastru nepremičnin. Cilj je povečati učinkovitost evidentiranja podatkov o nepremičninah ter zagotoviti večjo jasnost in nedvoumnost posameznih zakonskih določb.
Od septembra 2025 do februarja 2026 je potekalo prehodno obdobje, v tem času pa je Geodetska uprava prilagodila informacijski sistem kataster. Sprejet je bil nov obvezni pravilnik, ki ga uvaja zadnja sprememba zakona – Pravilnik o izpitu za bonitiranje zemljišč (Uradni list RS, št. 6/26). Hkrati potekajo tudi priprave na spremembe ter dopolnitve Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin.
Glavne novosti, ki jih uvaja novela ZKN‑A:
- odprava nekaterih administrativnih postopkov, kar razbremenjuje tako stranke kot upravni organ (npr. hkratni izbris stare stavbe in vpis nove pri nadomestnih gradnjah, poenostavljeno zbiranje in spreminjanje posebnih podatkov o lastnikih),
- optimizacija inženirskega dela katastrskih postopkov (samostojen dostop do potrebnih listin pri drugih institucijah ter omogočen dostop do informacijskega sistema kataster tudi zaposlenim v geodetskih podjetjih),
- jasneje določena in učinkovitejša pravila za določanje bonitet zemljišč ter za izvajanje izpitov za pridobitev pooblastila za bonitiranje, skupaj z ureditvijo spremljajočih evidenc,
- omogočen vpogled v dodatne podatke zemljiške knjige v informacijskem sistemu kataster (npr. zaznambe prepovedi zaradi nedovoljenih gradenj) ter okrepljena elektronska povezava med geodetsko upravo in zemljiško knjigo,
- uvedba izjem za izdelavo elaboratov v sodnih postopkih,
- uskladitev z drugo povezano zakonodajo (npr. omejitve na parcelah po prostorski zakonodaji, označitev parcel pred izvedbo posegov v prostor, oziroma pred načrtovanimi prostorskimi ureditvami),
- optimizacija postopkov evidentiranja nepremičnin na vseh ravneh (za stranke, inženirski in upravni del katastrskih postopkov), kar prinaša hitrejše izvajanje postopkov ob enaki pravni varnosti lastnikov.
Sprememba zakona v 37. členu prinaša spremembe glede vodenja »posebnih podatkov o lastniku« v katastru nepremičnin. Na stavbah z enim delom stavbe se podatki o lastnikih z oznako »posebni podatki o lastniku« za dele stavb v katastru nepremičnin ne bodo več vzdrževali.
Gre za primere, ko so lastniki posameznih delov stavb (stanovanj, poslovnih prostorov ipd.) sicer znani, vendar niso vpisani v zemljiško knjigo. Ti podatki so se v katastru nepremičnin vodili kot »posebni podatki o lastnikih«, saj so bili vanj preneseni iz registra nepremičnin. Vanj so se vpisovali na podlagi predlogov lastnikov oziroma uporabnikov v popisu nepremičnin 2006/2007 ter pri kasnejših posodobitvah. Kadar je etažna lastnina vzpostavljena, se podatki o lastnikih vedno prevzamejo iz zemljiške knjige, zato se posebni podatki o lastnikih v takih primerih ne vodijo. Razlog za prenehanje vodenja teh podatkov pri stavbah z enim samim delom je v tem, da se tam etažna lastnina sploh ne vzpostavlja, lastništvo stavbe pa se prevzame neposredno iz pripadajoče parcele.
* * *