Ljubljana, 19. 6. 2024 – V ponedeljek, 17. 6. 2024, je potekal videokonferenčni sestanek združenj občin s predstavnicami Ministrstva za solidarno prihodnost, na katerem je razprava potekala o smernicah izvajanja dolgotrajne oskrbe za občine. Sestanka so se udeležile tudi predstavnice ZOS.
Namen sestanka je bil podati odgovore na podane pripombe združenj na Usmeritve za občine za področje dolgotrajne oskrbe, katere smo prejeli s strani MSP. Svoje pripombe je podalo tudi Združenje občin Slovenije in te je na sestanku ponovno izpostavila predsednica odbora za družbene zadeve pri ZOS Nataša Rupnik. Poudarila je, da je še veliko nejasnosti pri tem na kakšen način bo potekalo izvajanje DO, natančneje kako bo s sklepanjem neposrednih pogodb. Ni jasno ali bo to samo dogovor, se bo to treba tudi zneskovno določiti. Težava je namreč v tem, da občine ne bodo imele podatkov za kakšen obseg storitev bo šlo, niti za to kakšna bo višina potrebnih sredstev. Treba je določiti kako in na kakšen način se bodo sklepale pogodbe. V koncesijskih pogodbah so stvari glede storitev in spremljajočih finančnih posledic določene, pri neposrednih pogodbah pa temu ni tako.
Predstavnica MS se je strinjala, da je to težava, vendar za sklenitev neposredne pogodbe med javnim zavodom, katerega ustanoviteljice je država in občino bo zaenkrat zadostoval 122. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi. To pomeni, da se pogodbe še vedno lahko sklepa kot do sedaj, ob spremembi zakona, h kateri se bo pristopilo v jesenskem času, pa se bo naslovilo to vprašanje. Ob tem je Nataša Rupnik ponovno opozorila, da bi občine nujno potrebovale dostop do podatko, ki so osnova za pripravo in sklenitev pogodb.
S strani MSP je bila podana informacija, da se v okviru ministrstva pripravlja analiza potreb občin, ki bo pripravljena v prihodnjih dveh mesecih. Ob tem je Rupnikova opozorila, da je to prepozno, saj bo časa za sklenitev pogodb premalo.
S strani mestnih občin, ki imajo ustanovljene javne zavode, je bilo na ministrstvo naslovljeno vprašanje kaj se bo izvajalo v okviru Do in kaj v okviru pomoči na domu. Poleg skrbi glede časovnice je bilo podano tudi opozorilo, da morajo občine vedeti za kaj in kakšni višini bodo morale zagotavljati sredstva. Občine bodo morale spreminjati odloke in za vse to je potreben čas. Prav tako pa je vse to treba načrtovati v okviru proračunov, kateri se sprejemajo pred koncem leta. Predstavnica MS se je z navedenim strinjala.
S strani Rupnikove je bilo podano tudi vprašanje kako bo s potrjevanjem izpolnjevanja pogojev izvajalcem storitev, natančneje ali se le-teh obstoječim ne bo potrjevalo. Podano je bilo pojasnilo, da se pogoje lahko preveri v ustanovitvenem aktu. Pogoje bo preverjalo ministrstvo in tudi izdajalo odločbe.
Izpostavljena je bila tudi kadrovska problematika. Zanimanje za poklice zdravstva narašča, temu pa še ne sledijo razpoložljiva vpisna mesta v srednješolskih programih.
Podano je bilo tudi vprašanje gelde koncesijskih pogodb, in sicer na koga bodo te vezane, kdo je glavni izvajalec in kateri kader je tisti, ki je glaven. Predstavniki občin so opozorili, da je to pomembno vprašanje, saj se npr. pri zdravstvu koncesija veže na zdravnika, ki je strokovno usposobljena oseba za izvajanje zdravstvenih storitev. To mora biti jasno določeno v samem zakonu. MSP glede tega še nima jasnih odgovorov, najverjetneje pa bo podeljena zavodu.
Precej vprašanj je tudi na področju samih urnih postavk. Predstavniki občin so opozorili, da morajo biti zneski jasni, saj so pogoj za načrtovanje sredstev v okviru proračunskega načrtovanja. MSP bo pravilnik, ki bo to urejal, predvidoma sprejel v naslednjih dveh mesecih.
Področje dolgotrajne oskrbe je občutljivo stanje se bo nenehno spreminjalo, enako kot se pri zagotavljanju pomoči na domu. Rupnikova je zato podala vprašanje ali se bo analiza stanja opravljala vsako leto. Podan je bil odogovor, da bo občina tista, ki bo morala spremljati podatke. Rupnikova je poudarila, da bo to nemogoče, saj občine nimajo dostopa do podatkov, vendar MSP odgovarja, da bodo to lahko izvajale na osnovi prejetih vlog.
Prav podatkom in dostopnosti do njih je bil namenjen velik del razprave in opozarjanje, da bi občine morale imeti dostop do podatkov do upravičencev in posledično opravljenih storitev ter spremljajočih finančnih posledic. Brez tega ne bodo mogle zagotavljati sredstev. Ker pa je govora o javnih sredstvih, pa bi občine kot financerke morale s strani izvajalcev prejeti tudi letna poročila iz katerih bi bilo jasno razvidna namenska poraba sredstev. S strani MSP je bil podan odgovor, da bodoobčine vključene in seznanjene s potrebnimi podatki.
MSP bo pripravilo čistopis usmeritev, v juliju pa bodo sledila tudi tri srečanja z občinami. O datumih in ostalih podrobnostih vas bomo sproti obveščali.
* * *