Ljubljana, 30. 8. 2024 – Včeraj, 29. 8 2024 je na Ministrstvu za naravne vire in prostor potekal sestanek, in sicer na temo predloga Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Zakon). Sestanka se je udeležil tudi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
Uvodoma je minister za naravne vire in prostor Jože Novak nagovoril vse prisotne in ob tem dodal, da je predlog Zakona potrebno sprejeti v letošnjem letu. Poudaril je, da je pri sprejetju predloga Zakona ključno, da je država zadolžena za vodne vire, vodovodni sistem pa je izvirna pristojnost občin. Iz tega naslova država nosi obveznost subvencioniranja.
Predsednik ZOS Robert Smrdelj je izpostavil, da je ključni problem v tem, da se predlog Zakona pripravlja že dve leti. Predstavil je ključni predlog vseh reprezentativnih združenj občin, in sicer vzpostavitev delovne skupine, saj kljub temu, da na vzpostavitev delovne skupine, ki bi vključevala tako občinska združenja kot komunalno zbornico opozarjamo že nekaj let, temu predlogu še ni bilo ugodeno. Delovna skupina bi po mnenju združenj občin pripomogla k smiselni pripravi rešitev in s tem k reševanju omenjene tematike. Poleg tega je predsednik ZOS Robert Smrdelj podal pobudo za sklic sestanka, na katerem bi bili prisotni predstavniki občin, predstavniki resornega ministrstva ter predstavniki komunalnih skupnosti.
Hkrati predlog Zakona prinaša korenite spremembe glede podeljevanja koncesij. S predlogom Zakona namreč predlagatelj kot oblike izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode dopušča le javno podjetje, javni gospodarski zavod ali režijski obrat. Predstavniki občin v ukinjanju koncesij ne vidimo smisla, saj je ustavno določilo glede oskrbe prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev neposredno in neprofitno mogoče zagotoviti tudi z izvajanjem koncesijskih pogodb. Hkrati smo opozorili na dodatne stroške, ki bodo posledica prekinitev koncesijskih pogodb. Predčasna prekinitev koncesijskih pogodb bi prinesla dodatne stroške, ki jih bo morala kriti država. Poleg tega bodo stroški zaradi prekinitev omenjenih pogodb nastali tudi občinam, ki bodo storitve, ki jih sedaj opravljajo koncesionarji primorane zagotoviti na drug način. Poleg tega menimo, da morajo spremembe prinašat izboljšave na terenu.
Župani so dodali, da je sistem na področju, ki ga ureja predlog Zakona učinkovit in ne vidijo smisla v sistemskih rešitvah sistema, ki je delujoč.
Sledila je predstavitev predloga Zakona, pri čemer so predstavniki resornega ministrstva izpostavili, da je namen predloga Zakona, da se prenese ureditev, ki jo prinaša 70. a člen Ustave Republike Slovenije, in sicer pravico do pitne vode. Predlog Zakona tako prenaša podzakonske predpise na zakonsko raven. To omogoča bistveno bolj učinkovit nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb.
Poglavitna rešitev predloga Zakona je med drugim, da se poleg oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov v okviru javne službe uvaja dovoz vode tam, kjer ni oskrbe iz javnega vodovoda ali lastne oskrbe s pitno vodo. Predpisane so tudi naloge, ki jih izvajalec javne službe ne sme prepustiti podizvajalcu z namenom večje transparentnosti izvajanja in poročanja o izvajanju javne službe. Hkrati se zaradi boljšega dostopa do pitne vode uvaja obveznost zagotovitve pitnikov na območju občine. Uvaja se tudi način določanja cene javne službe v primeru naravnih in drugih nesreč, ko je motena oskrba s pitno vodo ter kritje prekomernih stroškov. Poleg tega se prepoveduje prekinitev oskrbe s pitno vodo, če je edini razlog prekinitve nezmožnost plačila stroškov s strani uporabnika in uvaja možnost omejitve oskrbo s pitno vodo z zagotavljanjem minimalne količine pitne vode.
Med drugim se v zvezi z gospodarskimi javnimi službami odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode dodaja možnost ponovne uporabe vode, kot dodatna storitev. Predlog Zakona predvideva tudi izrecno prepoved prepuščanja glavnih delov izvajanja javne službe podizvajalcem z namenom večje transparentnosti izvajanja in poročanja o izvajanju javne službe.
Predlog zakona v sklopu oblikovanja cen določa: oblikovanje cen javnih služb varstva okolja, zavezanca za plačilo, postopek oblikovanja cene in njeno sestavo, upravičene stroške, ki se lahko vključijo v ceno javne službe, način vračila prekomernih prihodkov izvajalca javne službe, merske enote in obračunska obdobja. Vsebine iz predloga zakona do sedaj niso bile urejene na ravni zakona. Predlog zakona tako določa vsebino, ki jo ureja občinski odlok o ceni javne službe ter da ceno določi občinski svet. Poleg tega izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cene javne službe pripravi predlog cen. Elaborat je priloga akta občinskega sveta, s katerim se določi cena. S tem se nadgrajuje sistem, saj gre za dva elementa transparentnosti.
S strani predstavnikov resornega ministrstva so bile predstavljene tudi prednosti, ki jih prinaša predlog Zakona. Prednost, poleg prenosa ureditve 70. a člena ustave, je tudi boljši dostop do pitne vode. Poleg tega bo predlog Zakona omogočal boljši nadzor nad v zakonu urejenimi gospodarskimi javnimi službami varstva okolja. Predlog Zakona uvaja možnosti ponovne uporabe komunalne odpadne vode pod določenimi pogoji in izboljšuje povezljivost evidenc za spremljanje infrastrukture. Poleg tega je ključna večja transparentnost izvajanja in poročanja o izvajanju javnih služb varstva okolja ter večja transparentnost, nadzor in poenotenje postopkov oblikovanja cen javnih služb varstva okolja, ki jih ureja zakon.
Ker je predlog Zakona objavljen na portalu eDemokracija in je v javni obravnavi do 2. 9. 2024, je minister Novak vse prisotne povabil k podaji pripomb na predlog Zakona. Dodal je, da želi, da skupaj najdemo rešitve.