Z jutrišnjim dnem predviden pričetek javne obravnave novega Zakona o gostinstvu

Ljubljana, 13. 5. 2024 – Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo jutri, 14. 5. 2024, poslalo v javno obravnavo predlog Zakona v gostinstvu, ki sledi sodobnim trendom gostinstva in nastanitvene dejavnosti ter je zavezam k trajnostnemu turizmu Javna obravnava bo trajala do 17. 6. 2024.

S predlogom Zakonom se ureja kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, definira nove vrste nastanitvenih obratov, ureja kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij, uvaja spremembe obratovalnega časa, ureja tudi gostinstvo v premičnih gostinskih ter drugih prostorih ter vsebuje ukrepe, namenjene promociji Slovenije kot trajnostne destinacije.

Ob današnji predstavitvi predloga Zakona je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han med drugim povedal, da želi ministrstvo z Zakonom »podpreti gostinstvo, zmanjšati birokracijo, zaščiti obiskovalce in turiste ter zagotoviti dobrobit za lokalno prebivalstvo.«

Kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem

Oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, je od leta 2015 do leta 2023 zraslo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je locirana v petih občinah – Ljubljana, Piran, Bled, Koper, Kranjska Gora.

Ponudniki kratkotrajnega najema so v skladu z zakonom lahko pravne osebe, samostojni podjetniki in fizične osebe. Posamezno stanovanje se kot celota ali del lahko oddaja v kratkotrajni najem do 30 dni v koledarskem letu oziroma več, če bo občina s splošnim aktom določila dovoljeno trajanje oddajanja posameznega stanovanja, ki bo daljše od 30 dni. Zakon v tem delu torej daje več pristojnosti občinam, da bodo lahko to področje uredile glede na njihovo stanje, zmogljivosti in potrebe. Problematika kratkotrajnega oddajanja stanovanj je po Sloveniji namreč zelo različna. V nekaterih občinah kratkotrajni najemi celo predstavljajo osnovo za turistični razvoj.

»Stanovanja« pa se bo lahko še vedno oddajalo brez časovnih omejitev občine, če se bo s spremembo namembnosti spremenilo v poslovni prostor – to je v gostinski nastanitveni obrat. Predlog zakona zato med gostinske nastanitvene obrate uvaja tudi „apartma“.

Delež soglasja solastnikov v večstanovanjski stavbi se s 100 odstotkov solastniških deležev znižuje na 75 odstotkov, a z obvezno pridobitvijo soglasja občine.

Skladno z EU zakonodajo bo vzpostavljen nacionalni sistem prijave ponudnikov kratkotrajnega najema v register, s tem pa bo zagotovljen doslednejši nadzor in izvajanje stanovanjske zakonodaje. V naši zakonodaji sicer že obstaja obveznost predhodnega vpisa vseh turističnih nastanitev, tudi stanovanj, ki jih oddajajo sobodajalci, v register namestitvenih obratov (RNO). Slednjega bo treba v manjši meri vsebinsko in tehnično prilagoditi zahtevam Uredbe o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkotrajnega najema nastanitve.

Nove vrste nastanitvenih obratov

Zaradi nejasnosti obstoječe ureditve glede nekaterih nastanitvenih obratov zakon uvaja nove samostojne vrste nastanitvenih obratov, in sicer apartma, šotorišče, postajališče za bivalna vozila, glamping in nadstandardni nastanitveni obrat v naravi, glede katerih bomo posodobljeni tehnični pogoji in pogoji glede storitev.

Kategorizacija višjih kakovostnih kategorij s strokovnjaki za zagotovitev kakovosti

Zakon prav tako ustvarja pogoje za višje standarde kakovosti, in sicer uvaja zunanje strokovno ocenjevanje nastanitvenih obratov višje kakovosti. Od leta 2019 je kategorizacija nastanitvenih obratov temeljila na samooceni. Zakon uvaja tudi novo najvišjo kakovostno kategorijo za turistične kmetije z nastanitvijo – 5-jabolko. Namen je, da tudi turistične kmetije priznamo kot nastanitve z najvišjo kakovostjo, hkrati pa spodbudimo turistične kmetije k še višji kakovosti ponudbe. 

Obratovalni čas

Z namenom zmanjševanja administrativnih bremen odpravljamo prijavo rednega obratovalnega časa. Nastanitveni obrat tako lahko obratuje v skladu z objavljenim urnikom za vse dni v tednu v skladu s svojimi poslovnimi interesi brez časovnih omejitev.  Prehrambni obrat pa lahko obratuje v skladu z objavljenim urnikom za vse dni v tednu s časovnimi omejitvami, in sicer redni obratovalni čas izven območij stanovanj določi občina, pri čemer ne sme preseči časovnega razpona med 6. in 2. uro (razen hotelske restavracije, obrati za dostavo in obrati v igralnicah/igralnih salonih: 0. – 24.); redni obratovalni čas na stanovanjskem območju je možen med 6. in 22. uro, razen če splošni akt občine utemeljeno na določenem območju podaljša možnost rednega obratovanja, pri čemer pa ne sme preseči časovnega razpona med 6. in do največ 2. uro. Izven teh okvirjev je za podaljšani obratovalni čas treba pridobiti soglasje občine, ki bodo izvajale tudi nadzor nad obratovanjem v skladu z objavljenim urnikom in obratovanjem v časovnih okvirih zakona, splošnega akta in soglasja občin k podaljšanem obratovalnem času.

Gostinstvo v premičnih objektih

Zaradi nejasnosti obstoječe ureditve opravljanja gostinstva zunaj gostinskega obrata, v premičnih objektih, kot so na primer stojnica, prikolica, prireditveni šotor, tovornjak s hrano in podobno ter nelojalne konkurence prehrambnim gostinskim obratom zakon jasno določa, da se prehrambna dejavnost zaradi izboljšanja gostinske ponudbe lahko opravlja v premičnih objektih izven javnih prireditev, če občina sprejme akt, s katerim opredeli dovoljena območja ter dovoljeno obdobje in dneve znotraj tega obdobja. Pravila obratovalnega časa prehrambnih gostinskih objektih veljajo tudi za obratovanje v premičnih objektih, izvajanje nadzora nad opravljanjem dejavnosti bo v pristojnosti občinskih inšpekcij.

Gostinstvo v prostorih za drug namen

Glede nejasnosti obstoječe ureditve opravljanja sobodajalstva v »drugih prostorih« – gre med drugim za primere »turizma v zidanicah« – ki se izvaja na območju, kjer po navadi pridobitev ustreznega uporabnega dovoljenja za stanovanjsko rabo ali nastanitveno dejavnost ni mogoča, zakon predvideva, da lahko občine s splošnim aktom določijo prostore za drug namen, ki jih prepoznajo kot pomembne za obogatitev turistične ponudbe občine oziroma destinacije s stališča trajnosti, avtentičnosti in inovativnosti ter za celovit razvoj občine. S splošnim aktom lahko določijo območja, časovno obdobje in druge pogoje za izdajo soglasja za opravljanje nastanitvene dejavnosti v prostorih za drug namen. Soglasje pa lahko izdajo za največ tri leta.

Ukrepi trajnostnega turizma

Zakon vsebuje tudi ukrepe, namenjene promociji Slovenije kot trajnostne destinacije. Gre predvsem za ukrepe namenjene promociji Slovenije kot destinacije s čisto pitno vodo in ukrepe za trajnostno načrtovanje gostinstva. Zakon predvideva, da vsi gostinski obrati in drugi prostori za gostinstvo, priključeni na javno vodovodno omrežje, svojim gostom v gostinskem prostoru nudijo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Voda se gostom nudi v kozarcih za večkratno uporabo, pri čemer lahko gostinci obračunajo tudi postrežnino.

Ker je upoštevanje nosilne zmogljivosti pri prostorskem planiranju neobhodno za zagotavljanje trajnostnega gostinstva/turizma v prihodnosti, zakon določa, da občine pri pripravi občinskih prostorskih načrtov upoštevajo potrebe trajnostnega razvoja gostinstva in turizma ter infrastrukturne in druge zmogljivosti turističnega območja oziroma destinacije.

* * *