Ljubljana, 20. 6. 2025 – Vlada RS je na 159. redni seji, ki je potekala 19. 6. 2025, med drugim določila besedilo predloga novele Zakona o varstvu pred utopitvami ter soglašala s predlaganimi amandmaji k predlogu Zakona o gostinstvu. Sprejela je več sklepov o prerazporeditvi sredstev v okviru državnega proračuna. Prav tako je sprejela Uredbo za povečanje produktivnosti in dodane vrednosti pri predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, Odlok o določitvi degradiranega okolja ter programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Mestne občine Celje in tri sklepe o pripravi državnih prostorskih načrtov. Hkrati se je seznanila z aktualnim stanjem izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost ter s poročilom pred oddajo četrtega zahtevka za plačilo.
Predlog novele Zakona o varstvu pred utopitvami
Predlog novele Zakona o varstvu pred utopitvami bo v nadaljevanju obravnaval DZ RS. S spremembami želi Vlada RS celovito urediti področje varnosti na rekah in drugih naravnih vodah, kjer se je v zadnjih letih močno povečalo število športno-turističnih dejavnosti.
V zadnjem desetletju so se dejavnosti, kot so raftanje, kajakaštvo, soteskanje, supanje in rečni bob, izjemno razširile. Ker zakon teh aktivnosti doslej ni posebej urejal, se je povečalo tudi tveganje za nesreče in utopitve – največ prav na rekah. Cilj predlaganega Zakona je izboljšati varnost in zmanjšati število nesreč z uvajanjem jasnih pogojev, standardov ter usposobljenosti izvajalcev in reševalcev.
Med ključnimi spremembami je podrobna opredelitev dejavnosti na tekočih in divjih vodah ter terminologije, kot so divje vode, zahtevnost rečnih odsekov in organizirane vodne dejavnosti. Določeni so tudi minimalni pogoji za domače in tuje pravne osebe ter samostojne podjetnike, ki izvajajo vodne aktivnosti s pridobitnim namenom.
Organizatorji javnih prireditev na ali ob vodi bodo morali pripraviti elaborat varstva pred utopitvami, v katerem bodo opredeljeni podatki o prireditvi, načini reševanja iz vode, varnostni ukrepi, seznam reševalcev ter potrebna oprema. Prireditve na divjih vodah bodo lahko varovali le posebej usposobljeni reševalci z znanjem po programu C.
Predlog Zakona posega tudi na področje izposoje športne opreme. Glede na prakso, kjer do nesreč ob sami izposoji ne prihaja pogosto, prisotnost reševalca ni obvezna, a izposojevalci bodo vseeno dolžni upoštevati določene varnostne ukrepe.
V novem poglavju so natančno opredeljeni pogoji za izvajanje športno-turističnih dejavnosti na rekah, določena so tudi merila za ocenjevanje zahtevnosti vodnih poti ter največje dopustno število udeležencev, ki še omogoča varno izvedbo dejavnosti in učinkovit odziv v primeru nesreče.
Dopolnjen je tudi del zakona, ki se nanaša na reševalce iz vode – tako na kopališčih kot tudi v okviru zaščitnih in reševalnih služb, ki delujejo ob poplavah in drugih nesrečah na vodi.
Z noveliranjem zakonodaje želi država zagotoviti boljšo preventivo, večjo varnost vseh udeležencev vodnih dejavnosti ter učinkovitejše ukrepanje ob nesrečah.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.
* * *