4. 12. 2025 – Vlada RS je 26. novembra 2025 izdala Odlok o strategiji razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025–2035 (na voljo TU), s katerim je bila sprejeta desetletna Strategija socialne ekonomije. Odlok je bil objavljen v UL RS 28. novembra 2025, začel pa bo veljati petnajsti dan po objavi.
Strategija opredeljuje socialno ekonomijo kot način delovanja organizacij, ki jih ureja Zakon o socialnem podjetništvu in ki delujejo skladno z načeli socialne ekonomije. Te organizacije demokratično in avtonomno, pogosto tudi participativno, odločajo po načelu »en človek – en glas«, ustvarjajo blago in storitve, ki naslovljajo družbene izzive ter uvajajo družbene inovacije. Njihovo delovanje presega interese posameznih članov, zaposlenih ali uporabnikov, saj je usmerjeno v zadovoljevanje širšega družbenega interesa, presežek prihodkov pa se vlaga nazaj v razvoj in delovanje organizacije.
Strategija prav tako določa ključno vlogo države, njenih institucij in lokalnih skupnosti pri izvajanju politik ter doseganju razvojnih ciljev socialne ekonomije in socialnega podjetništva. Za trajnostni in usklajeni razvoj socialne ekonomije je namreč bistvena jasna opredelitev nalog državnih organov, lokalnih oblasti ter aktivno sodelovanje s civilno družbo in gospodarstvom, s ciljem oblikovanja podpore, ukrepov in okolja, ki bo neposredno prispevalo k razvoju socialne ekonomije.
ZSocP omogoča, da občine in razvojne regije načrtujejo, financirajo in izvajajo politike socialne ekonomije ter socialnega podjetništva v sodelovanju s civilno družbo. S tem lahko prepoznajo lokalne izzive, poiščejo inovativne rešitve, prenašajo nekatere javne storitve na socialna podjetja ter spodbujajo razvoj novih delovnih mest in podjetij. Socialna podjetja se lahko vključijo v razvojne načrte občin, izvajanje pridržanih javnih naročil in opravljanje storitev v javnem interesu, pri čemer so na voljo tudi posebni mehanizmi EU, kot so izločeni sklopi ali načelo kratkih verig. Občine lahko sprejemajo strategije razvoja socialne ekonomije na lokalni in regionalni ravni ter za dosego ciljev uporabljajo različne podporne mehanizme, vključno z regionalnimi spodbudami, LAS, CTN in programi EU, kot so Interreg ali Obzorja.