Ljubljana, 19. 10. 2023 – Vlada RS bo v soboto, 21. 10. 2023, obiskala Savinjsko dolino, ki jo je hudo prizadela nedavna ujma. Tamkajšnji župani od obiska pričakujejo predvsem pospešeno intervencijo na vodotokih. Prebivalci v Strugah pri Lučah in Letušu pa želijo odgovor na vprašanje, ali naj obnavljajo razdejane objekte ali pa se bodo morali seliti.
Potem ko je vlada za prvi regijski obisk v tem mandatu izbrala Koroško, se zdaj odpravlja v drugo regijo, ki se spopada z zahtevno sanacijo po katastrofalnih avgustovskih poplavah. Osrednja tema pogovorov bo prav odprava posledic ujme. Iz vladnega gradiva je razvidno, da ocenjena neposredna škoda po ujmi v regiji znaša 838 milijonov evrov.
V Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ocenjujejo, da škoda v tamkajšnjih podjetjih presega 300 milijonov evrov. Poleg zasebnih in javnih objektov je močno poškodovana cestna infrastruktura, normalne cestne povezave še dolgo ne bodo vzpostavljene, gibanje v občinah Zgornje Savinjske doline in občini Šmartno ob Paki je še vedno oteženo, ponekod celo nevarno. Poleg tega pa savinjski župani opozarjajo še, da grozijo tudi številni zemeljski plazovi.
Na programu vladnega obiska bodo po napovedih dopoldne posamezni dogodki ministrstev, popoldne pa bo v Žalcu srečanje članov vlade z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji. Sledila bo še seja vlade, prav tako v Žalcu.
Kot je pred obiskom dejal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, od vlade pričakuje čimprejšnjo podelitev koncesije za določene odseke vodotokov, ki jih je treba še urediti, nakazilo denarja za intervencije in sanacije ter sprejetje zakonodaje, ki bo odprla možnosti hitrih gradenj.
Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je za STA ocenil, da čiščenje vodotokov in hudournikov poteka veliko prepočasi. Zato so pritiski občanov in njihova pričakovanja, da se to vendarle že začne urejati, veliki. “Tisti, ki so bili najbolj ogroženi, želijo čim več in čim prej informacije, kaj bo z njihovimi hišami, kaj lahko pričakujejo glede nadomestnih lokacij ter kako bo s finančno pomočjo. Gotovo so prioriteta čiščenje vodotokov in njihova sanacija,” je še dejal Suhoveršnik.
Savinjsko-šaleškega gospodarska zbornica in Razvojna agencija Savinjsko-šaleške (Saša) regije prav tako opozarjata na ključne probleme popoplavne obnove Savinjske regije. Opozorili sta tudi na pomanjkanje razpoložljivih informacij s strani vlade o načrtovanih rokih in aktivnostih za čim hitrejšo sanacijo gospodarstva in okolja regije.
V obeh zbornicah se zavzemajo za vzpostavitev koordinacije med Gospodarsko zbornico Slovenije, Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico, Razvojno agencijo Saša ter savinjskimi župani. Opozarjajo, da bo sanacija dolgotrajna, potreben pa bo usklajen pristop z opredelitvijo jasne časovnice in finančnega okvirja. Skrbi jih, da bi vlada prizadeto gospodarstvo še dodatno obremenila.
Direktorica Regionalne agencije Saša Biljana Škarja je za STA povedala, da so vladi poslali predlog ukrepov popoplavne obnove, a odziva doslej ni bilo. Zato si želijo, da bi v sklopu obiska vlade v Savinjski dolini pripravili javno tribuno, na kateri bi lahko zainteresirana javnost dobila odgovore na pereča vprašanja. “Razmere v prizadetih podjetjih v Savinjski dolini se postopoma stabilizirajo, vendar bodo posledice dolgoročne in se pri večjih podjetjih odražajo tudi v poslabšanju poslovanja njihovih poslovnih partnerjev, zlasti dobaviteljev. Razmere dodatno otežuje ohlajanje gospodarstva na ključnih izvoznih trgih za naša podjetja in rast cen energentov ter vhodnih materialov,” je opozorila Škarja.
V takšnih razmerah je po njeni oceni lahko vsakršno dodatno obremenjevanje gospodarstva z davki ali prispevki za marsikatero podjetje usodno, zato poziva vlado, naj tovrstnih ukrepov ne sprejema.
V obeh zbornicah oz. agencijah se zavzemajo tudi za čimprejšnjo organizacijo dovolj velikega števila tehničnih pisarn na terenu, pri čemer naj bi v njih sodelovali tudi lokalni gospodarstveniki. Spomnili so na to, da je od poslovanja njihovih podjetij in z njimi povezanimi podjetji odvisnih okoli 5000 delovnih mest.
Pozivajo tudi k poplačilu že opravljenih storitev, saj nekateri izvajalci za izvedena dela še niso bili poplačani. Opozorili so tudi na problem odvoza smeti. Ob tem pa so izpostavili, da je potreben sprejem nacionalnega programa protipoplavne ureditve slovenskih voda s ciljem celostnih protipoplavnih ukrepov za zaščito urbanih območij ter zagotovitev sredstev s strani države tako za financiranje intervencijskih kot dolgoročnih ukrepov.
Savinjska regija je po velikosti tretja od skupaj 12 regij v državi. Razteza se na 2301 kvadratnih kilometrih, kar predstavlja 11,4 odstotka površine Slovenije. V regiji je 258.360 prebivalcev oziroma 12,4 odstotka celotnega slovenskega prebivalstva. Največji urbani in gospodarski središči sta Celje in Velenje.
Kot je opozorila Škarja, demografsko podobo regije zaznamujejo povprečna rodnost, hitro staranje in posledično spremembe v starostni sestavi prebivalstva. Z vidika gibanja rodnosti v bližnji prihodnosti je še posebej zaskrbljujoča deficitarnost starostnih skupin žensk med 10 in 25 letom, je dodala.
Regija, v katero je vključenih 31 občin, je sicer leta 2021 ustvarila 10,9 odstotka bruto domačega proizvoda Slovenije in se s tem uvrstila na tretje mesto med statističnimi regijami, je zapisano na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije.
* * *