Vlada RS sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta RS glede proračunskih dokumentov 2024 in 2025S

Ljubljana, 20. 10. 2023 – Vlada RS je na 76. redni seji, ki je potekala 19. 10. 2023, med drugim sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta RS glede proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, se seznanila s Seznamom projektov za izvedbo energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena prispelih na drugi rok Javnega povabila za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja »Zeleni prehod« in s predlogi slovenskih projektov za tehnično pomoč Evropske komisije v okviru instrumenta za tehnično podporo za leto 2024 ter določila besedilo Vloge RS za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za odpravo posledic ujme. Vladar RS je sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, določila besedilo predloga novele Zakona o davku na dodano vrednost in izdala Uredbo o določitvi cene električne energije ter Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema. Sprejela je Uredbo o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja za obdobje 2023–2027, izdala Odlok o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah RS z Republiko Hrvaško in Madžarsko in se seznanila z Informacijo o pripravi predloga Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.

Ocena fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov

Vlada RS je sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta RS glede proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Državnemu zboru RS predlaga, da sprejme predloge vseh proračunskih dokumentov.

Vlada RS v mnenju pojasnjuje, da je fiskalna politika v prihodnjih letih prilagojena odločnemu ukrepanju po naravnih nesrečah letos, kar se odraža v javnofinančnih ciljih.

Skladno z dogovorom z Evropsko komisijo se enkratni izdatki, povezani s poplavami, prvič priznajo z letošnjim avgustom. To bo vplivalo na izračun fiskalnega napora, ki bo zaradi izločenih enkratnih ukrepov izboljšan. Vlada RS meni, da bo skladno z metodologijo Evropske unije (EU) izračunan fiskalni napor zadosten, posledično pa tudi, da se s tem sledi zahtevam nacionalnega fiskalnega pravila.

Vlada RS se zaveda tudi srednjeročnih izzivov javnih financ in bo spomladi prihodnje leto, ko bo znanih več relevantnih dejstev v povezavi z morebitno prenovo fiskalnih pravil EU, pripravila podrobnejši srednjeročni fiskalni načrt.

Seznam projektov za izvedbo energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja »Zeleni prehod«

Vlada RS se je seznanila s Seznamom projektov za izvedbo energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena prispelih na drugi rok Javnega povabila za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena (v nadaljevanju: Javno povabilo) v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja »Zeleni prehod«, komponente 2: Trajnostna prenova stavb (C1 K2).

Cilj ukrepa energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru komponente Trajnostna prenov stavb (C1 K2) je povečati energetsko učinkovitost stavb, kjer s celovitimi prenovami načrtujemo vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije na teh stavbah v primerjavi s porabo pred energetsko prenovo. Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti stavb bodo prispevale k cilju zmanjšanja emisij TGP v stavbah za vsaj 70 % glede na leto 2005 in deležu vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote) kot določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).

Javno povabilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja »zeleni prehod«, komponente 2: trajnostna prenova stavb (C1 K2), je bilo na spletni strani Portal energetika in na spletni strani Vlade RS objavljeno 22. 12. 2022.

Na 2. rok, ki je bil 8. 5. 2023, je prispelo deset projektov. Od tega osem projektov izpolnjuje pogoje za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, medtem ko dva projekta nista izpolnjevala pogoja formalne popolnosti, zato sta bila s sklepom zavržena. Znesek sofinanciranja na podlagi 2. roka JP EP NOO 2022 znaša 27.253.104,32 EUR.

Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.