Ljubljana, 24. 12. 2024 – Vlada RS je na 134. redni seji, ki je potekala 23. 12. 2024, med drugim določila besedilo predloga Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in sprejela spremembe predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu. Potrdila je predlog izhodišč za obdavčitev premoženja oziroma uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine in sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2025.
Predlog Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
Namen predloga Zakona s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je podrobneje urediti področje izvajanja javnih služb s tega področja. Nov predlog Zakona je potreben, ker sistemski Zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja določa zgolj splošne določbe glede načina in oblik izvajanja gospodarskih javnih služb.
Namen zakona je tako izvedba 70.a člena Ustave RS, ki zadeva pravico do pitne vode, kot tudi zagotoviti učinkovitejši nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je bilo do sedaj v veliki meri urejeno v podzakonskih aktih. Za učinkovitejši nadzor je v predlog zakona ministrstvo vključilo inšpekcijske ukrepe (ki so zakonska materija). Nadalje bo mogoča tudi presoja zakonitosti oziroma skladnosti občinskih odlokov z nacionalno zakonodajo (v obliki pričujočega predloga zakona) s strani Ustavnega sodišča RS.
Država varuje vodne vire (zajetja) z Zakonom o vodah, ki ureja varovanje vodovarstvenih območij, in s predpisi ureja oskrbo s pitno vodo za vse prebivalce pod enakimi pogoji. Distribucija pitne vode do končnih uporabnikov, vključno z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda pa je v pristojnosti občin.
S predlaganim zakonom oskrbe prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ne bo več mogoče izvajati na podlagi podeljene profitne koncesije. Na ta način bo zagotovljeno, da bo oskrba prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotovljena neprofitno, kot to zahteva Ustava RS.
Nadzorstvena funkcija države je zagotovljena z določitvijo cenovne politike izvajanja javnih služb kot pomembnega instrumenta regulacije sistema izvajanja javnih služb, kot tudi z nadgradnjo obstoječega nadzora.
Predlog zakona določa oblikovanje cen javnih služb in zavezanca za plačilo javnih služb. V zvezi s tem določa postopek oblikovanja cene in njeno sestavo, elemente cene in izhodišča za določitev cene. Prav tako določa upravičene stroške, ki se lahko vključijo v ceno javne službe, Vlada pa navedene elemente podrobneje uredi s podzakonskim aktom. Občina ceno občinske javne službe določi z aktom občinskega sveta. Po novem mora občina sprejeti tudi odlok o ceni, s katerim uredi vprašanja v zvezi s sprejemom cene, upravičenimi stroški cene in merili za določanje upravičenosti posameznih stroškov cene ter načinom in postopkom izterjave morebitnih prekomernih prihodkov od izvajalca občinske javne službe. Navedeni odlok je podlaga za oblikovanje in potrjevanje cene v občinskem svetu.
Predlog Zakona vključuje tudi prepoved dajanja izvajanja bistvenih delov javnih služb v podizvajanje, saj predlagatelj ocenjuje, da je prepoved smiselna in ustrezna tako zaradi večje preglednosti izvajanja kot tudi zaradi večje točnosti z zakonom urejenega poročanja.
Predlog Zakona predstavlja tudi nadgradnjo obstoječega sistema zbiranja podatkov oziroma boljšo povezljivost obstoječih baz podatkov. Določa tudi pravila evidentiranja podatkov o omrežjih in objektih infrastrukture ter ureja, da se kataster gospodarske javne infrastrukture in informacijski sistem gospodarskih javnih služb povezujeta preko povezovalnega identifikatorja, s čimer se jasno in nedvoumno določa povezavo med različnimi informacijskimi sistemi. Navedeno predstavlja bistven temelj oziroma predpogoj za izvajanje učinkovitega in celovitega nadzora.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu
Spremembe in dopolnitve predloga Zakona se predlagajo z namenom realizacije sprejetega Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v zdravstvu, socialnem varstvu in obvezni socialni varnosti v okviru pogajanj oziroma usklajevanj Vlade z reprezentativnimi sindikati. Prav tako se ureja nujna sistemska ureditev pravnih praznin, ki bodo imele pozitivni učinek tako na kadrovsko problematiko kakor tudi na ureditev pomanjkljivosti veljavne ureditve področja socialnega varstva.
Predmet dogovora v okviru navedenih pogajanj je bila med drugim sistemska ureditev interventne službe na centrih za socialno delo, ki zunaj poslovnega časa v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije (ob ogroženosti otroka, zaznanem nasilju v družini, kadar oseba pod skrbništvom ali oseba s težavami v duševnem zdravju ali invalidna oseba ostane brez varstva in oskrbe, ali kadar gre za starejšo osebo, ki se znajde v stiski) opravljajo naloge interventne službe. Zaradi uskladitve z delovnopravno zakonodajo se predlaga uvedba nove določbe (49.b člen ZSV), s katero se ureja ustrezen počitek strokovnih delavcev, hkrati pa nemoteno delovanje in lažjo organizacijo interventne službe.
Kot rezultat dogovora v okviru pogajanj se predlaga tudi dopolnitev Zakona o socialnem varstvu (nov 69.a člen in 70.a člen), ki bo omogočila zaposlitev kandidatov, ki še niso opravili strokovnega izpita za strokovne delavce oziroma strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, izpolnjujejo pa ostale pogoje iz 69. oz. 70. člena Zakona o socialnem varstvu, pod pogojem, da v enem letu od zaposlitve izpolnijo manjkajoči pogoj, tj. da opravijo strokovni izpit.
Predlaga se dopolnitev Zakona o socialnem varstvu z uvedbo novega naziva v okviru napredovanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive z namenom vzpostavitve primerljivosti kariernega razvoja strokovnega kadra na področju socialnega varstva s kariernim razvojem v drugih plačnih skupinah.
Poleg navedenega se predlagajo še nekatere nujne sistemske rešitve, ki so namenjene odpravi pomanjkljivosti veljavne ureditve področja socialnega varstva in so navedene v nadaljevanju.
Predlaga se nova določba (54.b člen), s katero se vzpostavlja pravna podlaga za zagotovitev krizne namestitve pri izvajalcih celodnevnega institucionalnega varstva za starejše osebe, za mlajše invalidne osebe, za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi ali za odrasle osebe, ki nujno potrebujejo takojšnjo pomoč zaradi socialnih, psiholoških, zdravstvenih ali drugih kriznih razmer.
S spremembo Zakona o socialnem varstvu (novela ZSV-H) je bila na novo urejena organizacijska struktura centrov za socialno delo, s katero je bil za vodenje posamezne enote centra za socialno delo določen pomočnik direktorja centra za socialno delo, in oblikovano določilo, ki pomanjkljivo opredeljuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za pomočnika direktorja centra za socialno delo v primerjavi s pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za direktorja centra za socialno delo. S predlogom določbe se ureja izenačitev izobrazbenega pogoja in potrebnih delovnih izkušenj za direktorja in pomočnika direktorja centra za socialno delo.
Predlaga se nova določba Zakona o socialnem varstvu (68.č člen), ki se nanaša na povezovanje različnih izvajalcev v javni mreži v skupnosti, in sicer za področje delovanja varstveno-delovnih centrov in zavodov za usposabljanje, ki izvajajo storitve za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter drugimi oviranostmi ter bodo opravljali določene naloge kot javna pooblastila.
K reševanju kadrovske problematike na področju socialnega varstva bo pripomogla tudi predlagana zakonska ureditev poklicnih kvalifikacij na področju socialnega varstva (70.b člen). Ta se uveljavlja zaradi uskladitve področne zakonodaje z Zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev in bo pravna podlaga za vodenje in odločanje v postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij na področju socialnega varstva za regulirane poklice na področju socialnega varstva za državljane EU in državljane tretjih držav.
Zaradi zagotovitve ustreznega normiranja nagrad in priznanj na področju socialnega varstva, ki jih lahko podeli minister, se predlaga določitev vrste nagrad in števila nagrad za delo na področju socialnega varstva (sprememba 75. člena zakona).
Predlaga se tudi nova določba, s katero se ureja supervizija za strokovne delavce in strokovne sodelavce na centrih za socialno delo.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.