Ljubljana, 9. 10. 2026 – Vlada RS je na 15. redni seji, ki je potekala v četrtek, 8. 10. 2026, med drugim sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, se seznanila s Strateškimi izhodišči Republike Slovenije za pripravo programov v okviru Večletnega finančnega okvira Evropske unije 2028–2034 in sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2026.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja
Predlog sprememb Zakona o varstvu okolja na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti vzpostavlja ustavno skladno in pravno varno ureditev ter jasno zakonsko podlago za prekrške in sankcioniranje kršitev.
Predlog omogoča tudi uvedbo novih digitalnih okoljskih sistemov od leta 2027. Hkrati podaljšuje prehodni rok za izpolnitev pogoja lastništva nepremičnin in premičnin na področju ravnanja z odpadki. Po novem bo treba ta pogoj izpolniti do leta 2029. Spremembe bodo prispevale k učinkovitejšemu izvajanju postopkov in lažji prilagoditvi zavezancev novi ureditvi.
ZVO-2B določa, da ministrstvo vzpostavi informacijski sistem za sporočanje podatkov obratovalnega monitoringa, dostopen prek osrednjega spletnega mesta državne uprave, ter da morajo povzročitelji obremenitve podatke obratovalnega monitoringa sporočati izključno prek tega sistema. S tem se uvaja enoten, digitaliziran način poročanja.
Zakon vzpostavlja tudi pravno podlago za delovanje celovitega informacijskega sistema za elektronsko vlaganje vlog za predhodni postopek in okoljevarstvena dovoljenja.
Strateška izhodišča za pripravo na VFO 2028–2034
Vlada RS se je seznanila s Strateškimi izhodišči RS za pripravo programov v okviru Večletnega finančnega okvira Evropske unije 2028–2034.
Strateška izhodišča se osredotočajo na pripravo RS na večletni finančni okvir (VFO) Evropske unije za obdobje 2028–2034 ter zlasti na novo programsko in izvedbeno arhitekturo evropskih sredstev. Predlog Evropske komisije za VFO 2028–2034, objavljen 16. julija 2025, je v fazi pogajanj v okviru Sveta Evropske unije. Novi VFO v ospredje postavlja konkurenčnost, raziskave in inovacije, zeleni in digitalni prehod, strateško avtonomijo, odpornost ter socialno in teritorialno kohezijo.
Za RS je pravočasna priprava strateškega pomena, saj bo ob pričakovanem povečanju vplačil v proračun Evropske unije uspešnost pri pridobivanju evropskih sredstev vse bolj odvisna tudi od sposobnosti vključevanja v centralizirane programe Evropske unije. Poleg sredstev iz nacionalnih ovojnic bo zato treba okrepiti pripravo kakovostnih in konkurenčnih projektov, zlasti na področjih Evropskega sklada za konkurenčnost, programa Obzorje Evropa, Erasmus+ in drugih neposredno upravljanih instrumentov EU.
V okviru predloga uredbe o Načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva (NRP) je predvideno, da vsaka država članica pripravi enoten Načrt za NRP, ki bo združil dosedanje politike, programe in sklade z nacionalno ovojnico ter zagotovil njihovo usklajeno načrtovanje. Ker pogajanja o uredbi še potekajo, končni obseg Načrta za NRP še ni določen, zlasti glede vključitve skupne kmetijske politike in ribištva. Ne glede na odprta vprašanja je treba zaradi predvidenega začetka izvajanja najkasneje v sredini leta 2028 in zahtevnosti programskega procesa pripravljalne aktivnosti začeti nemudoma ter jih sproti prilagoditi razvoju pogajanj o zakonodajnem okviru EU.
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj prevzema osrednjo koordinacijsko vlogo pri pripravi programov v okviru večletnega finančnega okvira Evropske unije 2028–2034. Delo bo organizirano v okviru dveh delovnih skupin: VFO1, ki jo bo vodil predsednik vlade, ministrica pa bo njegova namestnica, in VFO2, ki jo bo vodila ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter bo pristojna za pripravo Načrta za nacionalna in regionalna partnerstva.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.