Ljubljana, 25. 1. 2024 – Vlada RS je na 180. dopisni seji, ki je potekala 24. 1. 2024, soglašala z amandmaji k noveli zakona o izvrševanju proračunov ter sprejela mnenje o predlogu priporočila v zvezi s skrb vzbujajočim stanjem v domovih starejših občanov.
Amandmaji k noveli Zakona o izvrševanju proračunov
Vlada RS soglaša s predlogi amandmajev k noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025.
Amandmaji so pripravljeni na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS, hkrati pa se zaradi uveljavitve nove evropske uredbe, ki določa pogoje za dodelitev pomoči de minimis, z amandmajem spreminja tudi 133. člen Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (v nadaljevanju: Zakon).
Evropska komisija je namreč po sprejetju Zakona sprejela uredbo 2023/2831/EU, ki je začela veljati 1. januarja 2024. S tem je prenehala veljati prejšnja de minimis uredba, na katero se je skliceval Zakon. S predlaganim amandmajem se Zakon usklajuje s pogoji, ki jih določa nova evropska uredba in pod katerimi se bo lahko dodeljevala pomoč de minimis.
Predlog priporočila v zvezi s stanjem v domovih starejših občanov
Vlada RS je sprejela odgovor na predlog priporočil skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v domovih starejših občanov.
Vlada RS se zaveda kadrovske problematike v domovih za starejše (DSO) in drugih socialnovarstvenih zavodih. Pomanjkanje kadra je vseevropski problem in Vlada RS je za izboljšanje obstoječega stanja že sprejela različne ukrepe.
Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da kadrovski normativi za zdravstvene delavce izhajajo iz narave dela, procesa, delitev del in nalog znotraj zdravstvenega tima, značilnosti obravnavane populacije ter kot taki v tem smislu ne morejo biti poenoteni. V mednarodnem prostoru ni zaslediti poenotenj ali prakse, ki bi urejala kadrovske normative z normativno podlago v taki obliki oziroma za tak namen. Z določitvijo minimalnega kadrovskega normativa se določa področje nujne medicinske pomoči in intenzivne terapije, ker se število zaposlenih ne prilagaja trenutnim potrebam, temveč temelji na nacionalni oceni potreb.
Na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) je predvideno, da bodo določene posledice dosegle tudi DSO, zato poenotenja kadrovskih normativov predvidoma ne bo mogoče doseči do 1. marca 2024. Vlada RS bo pristopila k oceni stanja, ki bo podlaga za nadaljnje ukrepe na tem področju.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.