Ljubljana, 11. 4. 2025 – Vlada RS je na 149. redni seji, ki je potekala 10. 4. 2025, med drugim sprejela odgovor na sklepe Komisije za nadzor javnih financ, se seznanila z osnutkom Letnega poročila o napredku 2025 in določila besedilo predloga amandmaja k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih.
Odgovor na sklepe Komisije Državnega zbora RS za nadzor javnih financ
Vlada RSe je sprejela odgovor na sklepe Komisije za nadzor javnih financ, ki jih je ta sprejela na 36. nujni seji dne, 16. januarja 2025, ob obravnavi točke »Slabo črpanje sredstev Evropske unije«. V odgovoru je pripravila analizo vseh vzrokov za zaostanek Slovenije pri koriščenju sredstev Evropske unije ter načrt za zmanjšanje tega zaostanka.
Iz analize izhaja, da se je RS pri izvajanju kohezijske politike vedno soočala z zamiki pri postopkih izvedbe projektov in posledično z nerealnimi finančnimi načrti. Izvedba projektov se je zato prestavljala v prihodnja leta v okviru vsakokratnega programskega obdobja. V tokratnem, četrtem programskem obdobju, je ta odklon od načrtovane dinamike bolj izrazit. Od potrditve PEKP, ki se je pripravljal in usklajeval v letih 2021 in 2022, so pretekla tri leta. V tem obdobju so se temeljito spremenile geopolitične razmere v svetu, prav tako pa so se skozi izvajanje Programa EKP že pokazale vrzeli med načrtovanjem in izvedljivostjo posameznih ukrepov v razpoložljivem času. Vlada RS je zato dne 24. 10. 2024 sprejela sklep št. 54402-4/2022/17, s katerim se je seznanila z izhodišči za spremembo Programa evropske kohezijske politike 2021–2027. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pripravilo predlog spremembe PEKP, ki ga je Vlada RS sprejela na 143. redni seji dne 27. 2. 2025.
Sprejeti ukrepi nadgrajujejo Program evropske kohezijske politike 2021-2027 in bodo bistveno prispevali k razvoju Slovenije, hkrati pa pospešujejo koriščenje evropskih kohezijskih sredstev. Med drugim so bili sprejeti naslednji ukrepi:
- Uvedba Platforme STEP (angleško Strategic Technologies for Europe Platform – STEP), s čimer bo 100 milijonov evrov namenjenih za razvoj ključnih strateških tehnologij za krepitev neodvisnosti gospodarstva. V okviru tega bo velik del sredstev namenjen vrhunski raziskovalni infrastrukturi, ki pospešuje razvojni preboj slovenskega gospodarstva. Ukrep je s strani Bruslja prepoznan kot velik doprinos k skupnim evropskim ciljem.
- Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (sklop B in C), ki je ocenjena na 205 milijonov evrov.
- Zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje. Gre za dva ukrepa, ocenjena na približno 32 milijonov evrov, ki bosta pred poplavami zaščitila Laško, Žalec in Celje.
- Ukrepi za zaščito in reševanje, kar vključuje vzpostavitev Nacionalnega centra civilne zaščite in centra za protipoplavno zaščito v skupni vrednosti 18,3 milijona evrov.
- Sofinanciranje projektov na 3. razvojni osi – sever: Velenje-Slovenj Gradec v višini 44,3 milijona evrov.
- Zagotovitev dodatnih sredstev v višini 12,1 milijona evrov za nadgradnjo sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju – SOVIR.
- Nakup javno raziskovalne opreme v okviru prednostnih mednarodnih projektov na področju raziskovalne infrastrukture (ESFRI projekti), ki imajo ključno vlogo pri zmožnosti ustvarjanja novega znanja in inovacij in so predpogoj za sodelovanje med industrijo in akademijo. Slovensko raziskovalno sfero bomo nadgradili zlasti z vrhunsko raziskovalno opremo na področjih biomedicine, biotehnologije, kemije (restavratorstva), strukturne biologije in biofizike, ki bo imela pomemben prispevek tudi pri sodelovanju z industrijo. Ocenjena vrednost je 17 milijonov evrov.
- Celovita obnova objekta Grajska kašča (žitnica) na Ptuju, ki je največja žitnica na Slovenskem. Vrednost projekta je ocenjena na 8 milijonov evrov.
Osnutek Letnega poročila o napredku 2025
Vlada RS se je seznanila z osnutkom Letnega poročila o napredku 2025, ki je bil skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili Evropske unije (EU) in novim Zakonom o fiskalnem pravilu letos pripravljen prvič. Tako kot lani bo tudi letos fiskalna politika skladna s fiskalnimi zavezami.
Letno poročilo o napredku je ključni dokument pri spremljanju skladnosti javnofinančne politike s Srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom RS 2025-2028. Odhodki, realizirani v obdobju od začetka veljavnosti tega načrta do tekočega leta oziroma načrtovani odhodki za prihodnje leto, ne smejo presegati omejitve rasti očiščenih odhodkov, določene v srednjeročnem načrtu, lahko pa so nižji.
Letna poročila o napredku vsebujejo tudi vsebine, ki so bile pred prenovo fiskalnih pravil EU vključene v vsakoletne nacionalne reformne programe, vključno s poročilom o napredku pri izvajanju specifičnih priporočil za državo in naložb iz načrtov za okrevanje in odpornost.
Letno poročilo o napredku 2025 temelji na dejanskih podatkih Statističnega urada RS za leto 2024 in ocenah Ministrstva za finance za leto 2025. Slednje temeljijo na spomladanski gospodarski napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Fiskalna politika je bila v letu 2024 skladna s fiskalnimi načrti. Rast očiščenih odhodkov je znašala 4,6 odstotka in je bila nižja od fiskalne zaveze (6,2 odstotka). Letos bo rast očiščenih odhodkov po ocenah Ministrstva za finance znašala 5,3 odstotka in bo prav tako zaostajala za rastjo očiščenih odhodkov, določeno v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu (5,6 odstotka). S tem bo tudi kumulativna rast očiščenih odhodkov v letih 2024 in 2025 (10,1 odstotka) zaostajala za dovoljeno rastjo (12,1 odstotka).
Primanjkljaj sektorja država je v letu 2024 znašal 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nižje od načrtovanega v Osnutku proračunskega načrta 2025 (2,9 odstotka BDP). Letos pričakujemo primanjkljaj v višini 1,9 odstotka BDP, kar je za 0,8 odstotne točke BDP nižje od jesenskih pričakovanj.
Države morajo poročilo Evropski komisiji posredovati do 30. aprila 2025. Vlada bo pred tem osnutek poslala državnemu zboru in Fiskalnemu svetu v oceno, kateri naj priloži mnenje o nastopu izjemnih okoliščin iz drugega odstavka 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.