Ljubljana, 29. 7. 2025 – Vlada RS je prejšnji teden sprejela Nacionalni izvedbeni načrt na področju socialnega varstva 2025-2026 (v nadaljevanju: Nacionalni izvedbeni načrt), ki temelji na leta 2022 sprejeti Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030 (v nadaljevanju: Resolucija). V Resoluciji so določene usmeritve, izhodišča in cilji za področje socialnega varstva do leta 2030, pri čemer Resolucija določa tudi, da je za njeno dejansko uresničevanje potrebno pripraviti nacionalna izvedbena načrta – prvega za obdobje med letoma 2022 in 2025, drugega pa za obdobje od 2026 do 2030.
Kljub temu je prvi Nacionalni izvedbeni načrt pripravljen za leti 2025 in 2026. Vsebuje oris trenutne situacije na področju socialnega varstva z napovedmi do leta 2026 in ukrepe za doseganje treh ključnih ciljev, ki jih določa Resolucija.
V sklopu orisa trenutnega stanja na področju socialnega varstva beremo o nezavidljivih zunanjih okoliščinah in dogodkih, med drugim o pandemiji novega koronavirusa, o vojni v Ukrajini in posledično povišanju cen energentov, pa tudi o vojni na Bližnjem vzhodu. Vse to je negativno vplivalo in še vedno negativno vpliva na gospodarsko sliko v državi in v svetu nasploh, narašča pa tudi energetska revščina. V nadaljevanju beremo o vremenskih ujmah, »ki povzročajo precejšnja lokalna oz. regionalna opustošenja… in vplivajo tako na gospodarske razmere kot na socialni položaj ljudi na prizadetih območjih.« Oris razmer vključuje tudi napovedi o gospodarski rasti ob upočasnjevanju upadanja brezposelnosti zaradi visokih ravni zaposlenosti in omejitev na strani ponudbe trga dela, tudi zaradi staranja prebivalstva. Pomanjkanje delovne sile, ki postaja eden glavnih zaviralcev gospodarskega razvoja, bo vplivalo tudi na področje socialnega varstva.
V nadaljevanju so skladno s cilji, ki jih prinaša Resolucija, predstavljeni različni ukrepi za njihovo doseganje, ob tem pa so predstavljeni še nameni posameznega ukrepa, nosilci, sodelujoči, določeni so finančni viri z ocenjeno finančno vrednostjo, predviden pa je tudi rok izvedbe posameznega ukrepa.
V sklopu prvega cilja o zmanjševanju tveganja revščine in povečevanju socialne vključenosti je predvidenih 8 ukrepov, in sicer na treh različnih področjih. To so ukrepi na področju posodobitve in povečanja odzivnosti sistema socialnega varstva, na področju preprečevanja tveganja revščine in socialne izključenosti otrok in mladih ter na področju zmanjševanja tveganja brezposelnosti in ohranjanja povezanosti težje zaposljivih posameznikov s trgom dela.
Drugi cilj si prizadeva za izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov. Predvidenih je 20 različnih ukrepov, pri čemer izpostavljamo širitev mreže institucionalne oskrbe, razvoj novih oblik pomoči osebam z demenco in okrepitev mreže večnamenskih romskih centrov.
Pri tretjem cilju gre za vzpostavljanje pogojev za delovanje izvajalskih organizacij ter krepitev kakovosti in razvoja na področju socialnega varstva. V tem sklopu je predstavljenih 10 ukrepov, med katerimi izpostavljamo predvsem nadgradnjo sistemskega zbiranja podatkov o potrebah upravičencev in uporabnikov institucionalnega varstva.
Nacionalni izvedbeni načrt je na voljo v priponki.
***