Ljubljana, 14. 2. 2025 – Vlada RS je na 141. redni seji, ki je potekala 13. 2. 2025, med drugim potrdila spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in sprejela predlog novega Zakona o fiskalnem pravilu. Izdala je tudi odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2025 in Uredbo o izvajanju aktivnosti programa za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027 ter sprejela sklep o novelaciji projekta uvedbe množičnega vrednotenja v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2025 – 2028.
Spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
S predlogom novele Zakona se urejajo področja, ki zagotavljajo razvoj in višjo kakovost vzgoje in izobraževanja v RS.
Osrednja sprememba predloga sprememb Zakona prinaša člen o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vezana na delež bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer v višini 0,5 odstotka. Takšno zakonsko določilo bo v prihodnjem obdobju zapolnilo vrzel, ki je v zadnjih desetletjih nastala na področju vzgoje in izobraževanja. Gre za obseg sredstev, ki bodo namenjena za financiranje razvojnih nalog, programov in projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo. Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP, v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža v bruto domačem proizvodu (BDP), to je 0,5 odstotka.
Poleg osrednje spremembe zakon naslavlja tudi druge pomembne vidika financiranja sistema vzgoje in izobraževanja. Izpostaviti velja določilo, ki zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine – pri tovrstnih vzgojno-izobraževalnih zavodih namreč v praksi velja, da zaradi manjšega števila učencev predstavljajo »regijske« zavode, torej zavode s programi, ki jih obiskujejo otroci in učenci več različnih občin.
Zakon med drugim uvaja tudi spremembe, ki omogočajo dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. Gre za nov ukrep, ki bo deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske. Prav tako se uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej niso imeli možnosti napredovanja, denimo laboranti ali inštruktorji praktičnih vsebin. Na ta način se zagotavlja enakopraven položaj strokovnih delavcev v kariernem napredovanju.
V posodobljenem predlogu Zakona se urejajo tudi mnogi organizacijski vidiki. Med ostalim se posodablja sistem imenovanja ravnateljev. Doslej je veljalo, da svet zavoda pred glasovanjem pridobi mnenje ministra in šele nato glasuje za izbranega kandidata. Postopek se po predlogu sprememb spreminja v enofaznega – minister bo odslej podal soglasje o imenovanju po končanem postopku imenovanja na svetu zavoda. Soglasje minister lahko zavrne zgolj v izjemnih primerih, ko gre za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek (, nepravilnosti v postopku imenovanja, ugotovljene s strani šolske inšpekcije, ali obstoj določenih razrešitvenih razlogov za ravnatelja). Poleg imenovanja so natančno opredeljeni tudi razlogi za razrešitev, ki doslej v zakonu niso bili opredeljeni. Ministru za vzgojo in izobraževanje se poleg tega daje možnost, da v izjemnih primerih sam razreši ravnatelja. Gre za primere, ko svet zavoda ravnatelja ne razreši in so ugotovljene hude kršitve zakona, ugotovitve računskega sodišča o kršitvah dobrega poslovanja, neizvrševanja dokončnih upravnih ali sodnih odločb ali storitve kaznivega dejanja.
Potrjen predlog spremenjenega Zakona poleg naštetega med ostalim umešča še slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer gre za uskladitev z Ustavo RS.
Predlog Zakona o fiskalnem pravilu
Vlada RS je sprejela predlog novega Zakona o fiskalnem pravilu in ga posredovala v DZ RS. Zakon bo olajšal vodenje fiskalne politike, saj bodo z njim po prenovi fiskalnih pravil na ravni EU poenotili pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni. Zakon je bil v postopku priprave usklajevan z različnimi deležniki, vključno s Fiskalnim svetom.
Fiskalna politika mora skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili slediti začrtani srednjeročni poti in omejitvi rasti očiščenih izdatkov sektorja država, in ne večletnim ciljem, na katere lahko vplivajo revizije podatkov (na primer glede bruto domačega proizvoda in agregatov evropske ESA metodologije) in spremembe makroekonomskih napovedi različnih institucij, pa tudi izjemne okoliščine in enkratni izdatki.
Ključno je, da ne bo prihajalo do različnih zahtev na EU ravni in na nacionalni ravni, kar bo olajšalo vodenje fiskalne politike in odpravilo nedoslednosti, ki se pojavljajo pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil.
Hkrati s predlogom zakona v slovenski pravni red delno prenašamo nedavno spremenjeno direktivo EU o proračunskih okvirih. Gre torej za tehničen zakon, ki se naslanja na EU pravila. Tako imenovano nacionalno lastništvo pravil članice EU zagotavljajo s prevzemom in določitvijo fiskalne poti, ki jo bodo uresničevale. Fiskalna pot sledi analizi vzdržnosti dolga in vsaj spoštovanju maastrichtskih kriterijev o zgornji meji dopustnega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, kar pomeni, da s tem spoštujemo tudi ustavno določbo o uravnoteženju proračunov države.
Nacionalno fiskalno pravilo se torej določi z omejitvijo rasti očiščenih izdatkov, kot to predvidevajo fiskalna pravila EU. S srednjeročnim fiskalnim načrtom vlada za štiri leta začrta pot, ki jo sprejme oziroma potrdi še Državni zbor (pravila EU potrditve v državnem zboru sicer ne zahtevajo). Zakon ohranja tudi vlogo Fiskalnega sveta pri izvajanju EU semestra (to je proces usklajevanja ekonomskih, fiskalnih in socialnih politik na EU ravni), ki bo ocenjeval tako srednjeročni fiskalni načrt kot letno poročilo o njegovem izvajanju. V čim večji meri se bodo torej poenotili tudi strateški dokumenti fiskalnega načrtovanja, ki se pripravljajo na nacionalni ravni oziroma zaradi zahtev zakonodaje EU. Skladno z zahtevami navedene direktive se deloma spreminjajo tudi določbe, ki urejajo delovanje Fiskalnega sveta.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.