Ljubljana, 18. 4. 2025 – Vlada RS je na 150. redni seji, ki je potekala 17. 4. 2025, med drugim potrdila predlog tretje spremembe Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in sprejela Akcijski načrt do leta 2027 za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za kulturo. Poleg tega je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023-2026, se seznanila s Poročilom Sveta RS za otroke in družino 2024 in izdala Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.
Predlog tretje spremembe načrta za okrevanje in odpornost
Vlada RS je potrdila predlog tretje spremembe Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga bo Urad RS za okrevanje in odpornost (URSOO) posredoval v formalno obravnavo v Bruselj skupaj z vso podporno dokumentacijo. Predlog spremembe bo vlada v seznanitev posredovala Državnemu zboru RS.
Vlada RS Evropski komisiji (EK) predlaga, da se razpoložljiva posojila Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem) zmanjšajo na 613 milijonov evrov (prej 1,07 milijarde evrov). Za del naložb, ki so bile predvidene za posojilno financiranje, vlada predlaga, da se izvedejo s pomočjo drugih finančnih virov oziroma se njihova vsebina prenese na naložbe, predvidene za nepovratno financiranje. Vlada RS tako na primer EK med drugim predlaga, da se del projekta Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (sklop B+C) izloči iz NOO, kar iz tega naslova predstavlja zmanjšanje posojil Mehanizma za 205,7 milijona evrov. Ta del projekta je predviden za izvedbo s pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev obdobja 2021–2027 (EKP).
Skupna višina razpoložljivih nepovratnih sredstev Mehanizma za izvedbo NOO po tretjem predlogu spremembe ostaja nespremenjena – 1,61 milijarde evrov. Vlada RS poleg tega predlaga preoblikovanje nekaterih naložb na način, ki bo omogočal maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev. Za naložbe, pri katerih pristojna ministrstva ocenjujejo, da jih ni več mogoče izvesti na način in v časovnih rokih, predvidenih v izvedbenem sklepu Sveta EU, s katerim je bil potrjen NOO, vlada predlaga, da se izvedejo v prilagojenem obsegu, razlika sredstev pa se prenese na druge naložbe NOO. Za del sicer izvedljivih naložb, ki ne bo izveden v okviru NOO, ministrstva načrtujejo nadaljevanje naložb z drugimi finančnimi viri, ki predvsem omogočajo izvajanje projektov pod drugimi časovnimi pogoji – na primer s pomočjo nepovratnih sredstev EKP. Takšna primera sta na primer Nacionalni center za koordiniran odziv na podnebno pogojene nesreče na Igu in Podcenter za usposabljanje modularnih enot za odziv na poplave v Murski Soboti.
URSOO je predlog tretje spremembe pripravil na podlagi povratnih informacij ministrstev in vladnih služb, odgovornih za izvajanje načrtovanih ukrepov, ter v neformalnem dialogu z EK. Predlog spremembe upošteva tudi določbe glede obveznega prispevka sredstev Mehanizma k zelenim in digitalnim ciljem. Skladno z usmeritvami EK predlog spremembe ne sme bistveno odstopati od prvotnega načrta.
Predlog spremembe bo do formalne odobritve s strani Sveta EU predmet nadaljnjega usklajevanja z EK in ministrstvi, odgovornimi za izvajanje načrta, zato bo lahko končna različica spremembe načrta drugačna od posredovanega predloga EK.
Dokončno potrditev predloga spremembe načrta s strani Sveta EU vlada pričakuje predvidoma do poletja.
Države članice lahko zadnji zahtevek za plačilo v Bruselj posredujejo najkasneje do 30. septembra 2026. Pred tem morajo zaključiti vse aktivnosti na načrtovanih naložbah in reformah ter z njimi povezanih mejnikih in ciljih, izpolnitev katerih je pogoj za koriščenje razpoložljivih sredstev Mehanizma.
Vsebina predloga spremembe načrta bo objavljena na spletni strani noo.gov.si.
Akcijski načrt za razvoj kulture do leta 2027
Vlada RS je sprejela Akcijski načrt do leta 2027 za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za kulturo. Gre za prvi tovrstni dokument na področju kulture v samostojni Republiki Sloveniji, saj do zdaj noben izmed nacionalnih programov ni imel samostojnega akcijskega načrta, ki bi usmerjal uresničevanje javnega interesa za kulturo, čeprav je to zakonska obveznost.
Akcijski načrt je nastal na podlagi usmeritev in analiz iz nacionalnega programa za kulturo, ki velja do leta 2031, ter se vsebinsko razvijal s pobudami širokega kroga deležnikov v kulturi. Kulturo opredeljuje kot enega ključnih družbenih podsistemov, saj izboljšuje kakovost življenja, spodbuja raznolikost, vzpostavlja kritični odnos posameznikov do družbe in krepi njihovo ustvarjalnost, omogoča vsebinsko polno preživljanje prostega časa, zagotavlja svobodo izražanja ter dostop do kakovostnih in preverjenih informacij, omogoča živost jezika in z ohranjanjem kulturne dediščine osmišlja preteklost ter kaže vizijo prihodnosti.
Svoje poslanstvo lahko kultura udejanja le, če so v sektorju zagotovljeni ustrezni pogoji za strokovno delo delavcev v kulturi in za široko dostopno udejstvovanje prebivalstva v ljubiteljski kulturi, kar je eden izmed osrednjih temeljev akcijskega načrta.
Akcijski načrt je razdeljen na 13 razvojnih strateških ciljev. Pri vsakem so navedeni konkretni ukrepi oziroma rešitve izzivov. Skupno je v akcijskem načrtu 79 prebojnih ukrepov. Vsaka rešitev je opredeljena s temeljnimi strateškimi cilji in prečnimi politikami, področji kulture, na katerih bo imela učinke, ter z deležniki v kulturi, na katere bo vplivala.
Za vsak ukrep so navedena tudi predvidena sredstva za njihovo uresničevanje, časovni načrt izvedbe, kazalniki neposrednega učinka, ter nosilci ukrepov. Kot ločena priloga so navedena še načrtovana investicijska vlaganja v javno kulturno infrastrukturo.
Med ključnimi ukrepi akcijskega načrta so rešitve, ki prispevajo k dobrim pogojem za razvoj kakovostne umetnosti in skrbi za kulturno dediščino, vključno s pogoji dela, decentraliziranem razvoju kulture in njeni dostopnosti, ter skrbi za okolje.
Akcijski načrt nadaljuje trend povečanja sredstev in vzpostavljanja stabilnih pogojev za delo javnih zavodov, samozaposlenih v kulturi ter projektov in programov nevladnih organizacij, predvsem z razvojem podpornega okolja. Boljše pogoje bo ministrstvo zagotovilo tudi s potrebnimi zakonskim spremembami, kot so uvedba daljšega uvajanja v delo za posamezne tehnične poklice v javnih zavodih, prekvalifikacij za baletne plesalce in določitve minimalnih honorarjev za samozaposlene v kulturi ter njihovega kariernega razvoja. Med razvojem umetniških področji bo poseben poudarek na sodobnem plesu z ustanovitvijo decentraliziranega osrednjega javnega zavoda za sodobni ples in krepitvijo področja filma.
Na področju decentralizacije se poleg širokega investicijskega cikla v javno kulturno infrastrukturo pripravljajo novi razpisi in pozivi za kroženje vsebin po celi državi in zamejstvu, za razvoj rezidenčnih centrov s fokusom na popestritvi kulturne ponudbe in gradnji kapacitet v manjših krajih in za razvoj gostovalnih mrež, ki bodo povezovale kulturne domove. Pospešeno se podpira razvoj kulturno-umetnostne vzgoje, ki bo še posebej skrbela za dostop umetnosti za otroke iz manjših, od večjih urbanih središč bolj oddaljenih osnovnih in srednjih šol. Prvič v zgodovini se na sistemski ravni povezujeta področji zdravja in kulture, s posebnim poudarkom na razvoju projektov in programov, ki s kulturo pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju prebivalstva.
Na področju skrbi za okolje se pospešeno vlaga v energetske obnove javne kulturne infrastrukture ter opremlja kulturni sektor za prehod na trajnostni način organizacije kulturnih dogodkov, ki za sabo puščajo čim nižji ogljični odtis.
Vlada RS je zakonsko obvezana, da vsaki dve leti DZ RS predloži poročilo o izvajanju ukrepov iz nacionalnega programa za kulturo in pripadajočega akcijskega načrta.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.