Ljubljana, 11. 9. 2026 – Vlada RS je na 10. redni seji, ki je potekala v četrtek, 10. 9. 2026, med drugim potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna in sprejela interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe ter mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Prerazporedila je sredstva državnega proračuna in sprejela odgovore Evropski komisiji glede prenosa direktive o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo ter glede prenosa dveh evropskih direktiv.
Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna
Vlada RS je določila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Pri pripravi rebalansa je bila upoštevana časovna omejitev črpanja sredstev Sklada za okrevanje in odpornost, spremembe delovne zakonodaje ter dodatne obveznosti glede obrambnih izdatkov, v skladu s sprejetimi zavezami države.
V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026. Vlada RS s tem dokazuje svojo zavezanost k učinkovitemu in racionalnemu upravljanju javnih financ.
V ospredju prilagoditev je zagotovitev celotnega obsega pravic porabe za ukrepe iz Načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta, v lani sprejetih proračunih za leti 2026 in 2027 pa je bilo predvideno, da se bo del teh sredstev črpal še v letu 2027. Sredstva za proračunski sklad Načrta za okrevanje in odpornost se tako glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov.
V lani sprejetem proračunu za leto 2026 so bila prenizko načrtovana tudi sredstva za obrambne izdatke. V predlogu rebalansa se le-ta zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze NATO.
Dodatna proračunska sredstva so namenjena tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini – v teh primerih gre za zakonske obveznosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026.
Vlada RS je potrdila tudi predlog novele Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2026 in 2027, s katero se ureja izvrševanje letošnjega proračuna tudi po uveljavitvi rebalansa.
V sporočilu vam dodatno posredujemo tudi Razrez rebalansa proračuna RS za leto 2026.
Interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.
Interventni zakon prinaša vrsto začasnih ukrepov za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (DO), manj administrativnih obremenitev ter večjo prožnost pri zagotavljanju storitev uporabnikom. Ukrepi odgovarjajo na izkušnje iz začetnega obdobja izvajanja sistema in bodo praviloma veljali do 31. decembra 2027. V ospredju ostaja uporabnik: njegove dejanske potrebe, kontinuiteta oskrbe, pravna varnost, dostopnost storitev in socialna varnost.
Predlagane spremembe ne posegajo v temeljni obseg priznanih pravic do dolgotrajne oskrbe. Gre predvsem za prehodne in interventne rešitve, ki bodo omogočile, da se sistem v obdobju do konca leta 2027 učinkoviteje vzpostavi in stabilizira.
Manj administracije, hitrejše prilagajanje storitev:
Predlog poenostavlja postopke pri uveljavljanju pravic do DO. Odpravlja se obveznost priprave načrta priporočenih storitev, saj se konkretne storitve in njihov način izvajanja določijo z osebnim načrtom, ki upošteva aktualne potrebe in okoliščine uporabnika.
Omogočeno bo tudi bolj prožno prilagajanje nabora in pogostosti storitev znotraj iste kategorije upravičenosti brez sklepanja aneksa k osebnemu načrtu. Spremembe se bodo ustrezno evidentirale, uporabnik pa bo lahko hitreje prejel storitve, ki jih v danem trenutku potrebuje.
Predlog hkrati preprečuje izgubo že priznane pravice do DO, kadar osebnega načrta v predpisanem roku ni mogoče skleniti zaradi objektivnih težav na strani izvajalca, na primer kadrovskih omejitev.
Kontinuiteta oskrbe tudi ob spremembi okoliščin:
Za uporabnike, ki jim preneha pravica do oskrbovalca družinskega člana, se uvaja hitrejši postopek prehoda na drugo pravico iz sistema DO. Vstopna točka bo lahko ob upoštevanju že ugotovljene kategorije upravičenosti odločbo izdala v osmih dneh, brez ponavljanja celotnega postopka ocenjevanja.
Sistem bo bolj odziven tudi ob pomembnih spremembah zdravstvenega ali funkcionalnega stanja uporabnika. Na podlagi obvestila izvajalca bo lahko vstopna točka postopek ponovne ocene upravičenosti začela po uradni dolžnosti in prednostno. V določenih primerih bo lahko oceno upravičenosti uporabnika pripravil tudi ustrezno usposobljen multidisciplinarni strokovni tim izvajalca DO, pri čemer bo vstopna točka še naprej zagotavljala strokovni in zakonitostni nadzor.
Več možnosti za zagotavljanje kadra:
Zaradi kadrovskih izzivov se do konca leta 2027 omogoča tudi pogodbeno sodelovanje izvajalcev DO s samostojnimi podjetniki posamezniki, kadar izvajalec potrebnega kadra ne more zagotoviti z zaposlitvijo. Pri tem se standardi ne znižujejo. Tudi ti izvajalci bodo morali izpolnjevati enake pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in drugih zahtev za izvajanje storitev DO.
Začasna izenačitev plačil in poračun:
Pomemben ukrep je začasna izenačitev plačila za določene oskrbovance institucionalnega varstva z načinom plačila, ki velja za uporabnike DO v instituciji. Ukrep bo veljal od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do DO, če bo ta izdana prej.
Za upravičene oskrbovance je predviden tudi enkratni poračun za obdobje od vključitve v institucionalno varstvo do 30. septembra 2026. Namen ukrepov je odpraviti finančne razlike, nastale zaradi postopnega uvajanja sistema, ter zagotoviti enako obravnavo oseb v primerljivem položaju.
300 evrov bruto dodatka za zaposlene:
Za zaposlene v sistemu DO in pri pomoči družini na domu se uvaja začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno. Do njega bodo upravičeni izvajalci storitev DO in pomoči družini na domu, koordinatorji DO ter drugi zaposleni, ki opravljajo podporne naloge, povezane z DO.
Dodatek bo veljal od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027. Namenjen je podpori zaposlenim, zadržanju usposobljenih kadrov in zagotavljanju zadostnih kadrovskih zmogljivosti v obdobju vzpostavljanja sistema.
Stabilno financiranje in nemoten prehod:
Do konca leta 2027 se podaljšuje tudi prehodni način financiranja storitev DO po obračunskem dnevu DO. S tem se zagotavlja stabilno in predvidljivo financiranje v času, ko še niso izpolnjeni vsi pogoji za prehod na končni model financiranja.
Predlog zagotavlja tudi nadaljevanje e-oskrbe za uporabnike, ki jo že prejemajo v okviru dosedanjega sistema, do vzpostavitve pogojev za prehod na ureditev po Zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Predlagani interventni ukrepi tako predstavljajo prilagoditev sistema izkušnjam iz prakse: manj nepotrebnih postopkov, večja odzivnost, učinkovitejša uporaba kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti ter predvsem večja varnost in kontinuiteta za uporabnike dolgotrajne oskrbe.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.