Ljubljana, 4. 9. 2026 – Vlada RS je na 9. redni seji, ki je potekala v četrtek, 3. 9. 2026, med drugim potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij z močnim dežjem, vetrom, točo, poplavami in zemeljskimi plazovi v obdobju od 9. do 11. junija 2026 in sprejela Načrt izvajanja finančnih instrumentov za odpravo posledic škode v kmetijski proizvodnji zaradi posledic neurij s točo v obdobju od 2026 do 2028. Odločila je o prerazporeditvah in zagotovitvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu in sprejela mnenje k Predlogu zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.
Končna ocena neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij z močnim dežjem, vetrom, točo, poplavami in zemeljskimi plazovi junija 2026
Vlada RS je potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij z močnim dežjem, vetrom, točo, poplavami in zemeljskimi plazovi v obdobju od 9. do 11. junija 2026, ki so prizadela občine v gorenjski, koroški, ljubljanski, podravski, pomurski, vzhodno- in zahodnoštajerski regiji, ki skupno znaša 46.038.612,59 evra in jo je 5. avgusta 2026 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah (Državna komisija).
Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 600.550,72 evra, v gozdovih 853.602,32 evra, škoda v parkih 484.671,25 evra, škoda na uničenih objektih 62.648,31 evra, delna škoda na stavbah 12.865.333,49 evra, na kulturni dediščini 425.344,62 evra, na gradbeno-inženirskih objektih 22.263.994,76 evra, na vodotokih 6.407.008,62 evra, na gozdnih cestah 1.089.105,89 evra, na državnih cestah 550.944,09 evra in v gospodarstvu 435.408,52 evra. Državna komisija je potrdila stroške ocenjevanja škode, ki so jo opravile občinske komisije ter Uprava RS za zaščito in reševanje, v skupni višini 6.992 evrov.
Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2026 in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Pristojna ministrstva v skladu s tem sklepom vlade bodo pripravila program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Načrt izvajanja finančnih instrumentov za odpravo posledic škode v kmetijski proizvodnji zaradi posledic neurij s točo v obdobju od 2026 do 2028
Vlada RS je sprejela Načrt izvajanja finančnih instrumentov za odpravo posledic škode v kmetijski proizvodnji zaradi posledic neurij s točo v obdobju od 2026 do 2028. Namen načrta je zagotoviti hitrejši in učinkovitejši dostop do finančnih sredstev za kmetijska gospodarstva, ki jih prizadenejo naravne nesreče.
Ministrstvo za kmetijstvo lahko z izvajalcem finančnih instrumentov sklene pogodbo o izvajanju finančnih instrumentov iz prejšnje točke in izvede prenos proračunskih sredstev na sklad šele po pridobitvi predhodnega soglasja Vlade Republike Slovenije h ključnim elementom izvajanja finančnih instrumentov.
Zaradi vse izrazitejših podnebnih sprememb postaja obvladovanje tveganj eden ključnih izzivov za trajnostni razvoj evropskega kmetijstva. To velja zlasti za območja, ki se vse pogosteje soočajo s sušo, vročinskimi valovi in drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Ker je kmetijska proizvodnja neposredno odvisna od vremenskih in okoljskih razmer, sodi kmetijstvo med najbolj ranljive gospodarske sektorje.
Ključni cilj slovenskega kmetijstva v prihodnje je zmanjšati ranljivost sektorja na podnebne spremembe ter izboljšati sisteme upravljanja tveganj. To zahteva uvajanje učinkovitih prilagoditvenih ukrepov, krepitev odpornosti kmetijskih gospodarstev in spodbujanje trajnostnih načinov pridelave. Največji izziv slovenskih kmetov bo zato, kako z uporabo inovativnih pristopov, sodobnih tehnologij in trajnostnih praks ohraniti oziroma povečati produktivnost svojih kmetij ter se hkrati uspešno prilagoditi spreminjajočim se podnebnim razmeram.
Finančni instrumenti bodo kmetijskim gospodarstvom omogočili hitrejše odpravljanje posledic škode, lažje zagotavljanje obratnih sredstev za nadaljevanje proizvodnje ter izvedbo naložb za obnovo in povečanje odpornosti kmetij na podnebne spremembe. Poseben poudarek bo namenjen projektom, ki prispevajo k večji trajnosti, konkurenčnosti in odpornosti slovenskega kmetijstva.
Finančni instrumenti v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč bodo eden ključnih mehanizmov za blaženje posledic ekstremnih vremenskih dogodkov, saj bodo prizadetim kmetijam omogočali hiter in učinkovit dostop do zelo ugodnih finančnih sredstev. Ta sredstva bodo namenjena predvsem za nakup obratnih sredstev, kot je repro material, ter za izvedbo nujnih naložb v obnovo in izgradnjo poškodovanih kmetijskih objektov, trajnih nasadov ter kmetijske mehanizacije.
Za izvajanje finančnih instrumentov je predvidenih skupno 6 milijonov evrov sredstev iz proračuna Republike Slovenije, in sicer po 3 milijone evrov v letih 2026 in 2027. Sredstva bodo namenjena predvsem ugodnim likvidnostnim posojilom s portfeljsko garancijo in subvencijo obrestne mere ter portfeljskim garancijam za dolgoročna posojila.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.