Ljubljana, 23. 1. 2025 – Vlada RS je na 138. redni seji, ki je potekala 22. 1. 2025, med drugim izdala Odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju vrtcev, šol in javnih igrišč v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd ter potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov med 12. in 15. septembrom 2024. Sprejela je mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o osnovni šoli, odgovorila na poziv Varuha človekovih pravic RS in se seznanila z informacijo MGTŠ o javnem razpisu za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko-Šaleški premogovni regiji v okviru Sklada za pravični prehod v obdobju 2024–2027. Poleg tega je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja in odprla nove proračunske postavke Ministrstva za solidarno prihodnost.
Odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju vrtcev, šol in javnih igrišč v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd
Vlada RS je izdala Odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju vrtcev, šol in javnih igrišč v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd in ga objavi v Uradnem listu RS.
S tem odlokom se navedena območja, ki sodijo v prvo stopnjo obremenjenosti, uradno določijo kot degradirano okolje. Meje degradiranega območja so natančno opredeljene s parcelnimi številkami. Razvrstitev območij v prvo stopnjo obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi je podrobno opredeljena v Odredbi o razvrstitvi območij občin Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd v stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.
Mežiška dolina je zaradi dolgoletne rudarske dejavnosti in industrije močno onesnažena s svincem in drugimi toksičnimi kovinami, kot sta kadmij in cink. Kljub večletnim prizadevanjem za izboljšanje kakovosti okolja ter uspešnemu programu ukrepov, ki se je izvajal od leta 2007 do 2022, so avgustovske poplave leta 2023 močno poslabšale stanje na prizadetih območjih. Po poplavah so se ponovno pojavila kritična onesnažena območja, sanirana zemlja je bila odplaknjena, povečalo se je prašenje zaradi obnovitvenih del, kar pomeni dodatno okoljsko obremenitev. Ker se bo na teh območjih odpravljala tudi onesnaženost, ki je posledica poplav v letu 2023, bo eden izmed virov financiranja programa tudi Sklad za obnovo Slovenije. V skladu s tem je bil navedeni odlok ter Program ukrepov pripravljen na podlagi Zakona o varstvu okolja ter Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje – Območna enota Ravne na Koroškem in občinami Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd pripravilo Program ukrepov, kjer so podrobneje določeni ukrepi za sanacijo degradiranega okolja, izvajalci ukrepov, viri financiranja in ocena stroškov po letih. Izvajanje programa bo trajalo 10 let, od leta 2025 do 2034. V Programu ukrepov so tudi podrobneje opisani viri onesnaženja ter analiza stanja.
Program ukrepov vsebuje konkretne rešitve za zmanjšanje onesnaženja, vključno z:
- omejitvijo dvigovanja prašnih delcev,
- sanacijo onesnaženih tal na javnih površinah,
- zagotavljanjem varnega okolja za otroke v vrtcih in šolah,
- spremljanjem učinkovitosti ukrepov s strani Agencije RS za okolje in NIJZ.
Predvidoma do poletja 2025 se bo program dopolnil še z dodatnimi ukrepi:
- »Preplastitve nekaterih makadamskih površin, po katerih se gibljejo in zadržujejo otroci«,
- »Sanacija hald« in
- »Zamenjava onesnažene zemljine in zasejanje trave / polaganje rastlinske prevleke na javnih površinah kjer se zadržujejo otroci« (za dodatna igrišča, ki sedaj še niso določena za sanacijo, saj analize o onesnaženosti še niso bile narejene).
Izvajanje programa bo usklajevalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki bo pripravljalo tudi letno poročilo o izvajanju, podatke o stanju tal, podzemnih in površinskih vodah pa bo spremljala Agencija RS za okolje.
Končna ocena neposredne škode zaradi poplav in zemeljskih plazov med 12. in 15. 9. 2024
Vlada RS je potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov med 12. in 15. septembrom 2024, ki so prizadela občine v Koroški, Obalni, Podravski, Severnoprimorski, Vzhodnoštajerski, Zahodnoštajerski in Zasavski regiji, ter skupno znaša 9.395.497,64 evra škode, ki jo je 13. 1. 2025 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 764.423,21 evra, delna škoda na stavbah 311.044,84 evra, na gradbeno inženirskih objektih 1.041.634,25 evra, na gozdnih cestah 53.926,54 evra in na vodotokih 7.224.468,80 evra.
Sestavni del končne ocene sta priloga 1, v kateri je izkazan pregled neposredne škode na stvareh po regijah in občinah (kmetijska zemljišča, delna škoda na stavbah, gradbeno-inženirski objekti, vodotoki in gozdne ceste) in priloga 2, v kateri je izkazan pregled stroškov občinskih komisij.
Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2024. Tako je dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Pristojna ministrstva v skladu s tem sklepom pripravijo program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Vlada RS je pooblastila Državno komisijo, da izjemoma lahko potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je bila ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja, pa je oškodovanec predhodno storil vse, da bi bila škoda ocenjena v skladu s predpisi oziroma predpisano metodologijo. Potrjeno ponovno oceno škode Državna komisija pošlje Ministrstvu za naravne vire in prostor. O ponovni oceni škode mora Ministrstvo za naravne vire in prostor seznaniti Vlado RS ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.
Uprava RS za zaščito in reševanje bo digitalno prenesla zapisnike in drugo dokumentacijo o oceni neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov med 12. in 15. septembrom 2024, Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Vlada RS je potrdila stroške ocenjevanja škode zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov med 12. in 15. 9. 2024, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava RS za zaščito in reševanje v skupni višini 1.668,00 evra, in se pokrijejo iz proračunske rezerve.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o osnovni šoli
Vlada RS je sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o osnovni šoli, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, s katerim predlaga uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne šole. Predmet naj bi se postopoma uvedel v vse razrede od 1. do 9. razreda, pri čemer bi s poskusnim uvajanjem začeli v šolskem letu 2027/2028, obvezna izvedba pa bi sledila v letih 2030/2031. Predlagatelji poudarjajo, da je znanje računalništva in informatike ključno za sledenje tehnološkim in digitalnim trendom in da tovrstna znanja omogočajo uspešno vključevanje mladih v sodobno družbo in trg dela.
Vlada RS je pojasnila, da pojem digitalnega izobraževanja zajema razvoj digitalnih kompetenc učencev in smiselno pedagoško rabo digitalnih tehnologij. Slovenija na tem področju uporablja dva ključna pristopa. Prvi temelji na prečnih digitalnih vsebinah, kar pomeni, da so aktivnosti, ki spodbujajo razvoj digitalnih veščin vključene v učne načrte vseh predmetov po celotni izobraževalni vertikali osnovne šole. V okviru prenove sistema vzgoje in izobraževanja poteka tudi prenova učnih načrtov obveznih in izbirnih predmetov v osnovni šoli, ki med skupne cilje umešča tudi razvijanje digitalnih kompetenc. Skupni cilji naslavljajo pet področij: jezik, državljanstvo, kulturo in umetnost, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, digitalno kompetentnost ter podjetnost. S tem pristopom se digitalne kompetence vključujejo v vse predmete, kar prispeva k razvoju ključnih veščin učencev in jih pripravi na izzive sodobne družbe.
Skupni cilj digitalna kompetentnost obsega razvijanje zmožnosti uporabe digitalnih tehnologij za pridobivanje, vrednotenje in ustvarjanje informacij ter za učinkovito in odgovorno komuniciranje v digitalnem okolju. Evropski okvir digitalnih kompetenc opredeljuje pet ključnih področij: informacijsko in podatkovno pismenost, komuniciranje in sodelovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost ter reševanje problemov. Ta področja zajemajo veščine, kot so iskanje in upravljanje informacij, ustvarjanje digitalnih vsebin, varovanje zasebnosti ter kritično in ustvarjalno reševanje tehničnih izzivov.
Drugi pristop k poučevanju digitalnih veščin temelji na naboru obveznih in neobveznih izbirnih predmetov s področja računalništva in informatike. Osnovnošolci lahko izbirajo med naslednjimi obveznimi izbirnimi predmeti: klaviatura in računalnik, računalništvo – urejanje besedil, računalništvo – računalniška omrežja, računalništvo – multimedija, robotika v tehniki, elektronika z robotiko in informacijsko opismenjevanje. Poleg tega imajo učenci možnost obiskovanja neobveznega izbirnega predmeta računalništvo, ki se izvaja od 4. do 9. razreda.
Za šole, ki so že vključene ali se bodo vključile v prenovljeni razširjeni program osnovnošolskega izobraževanja, kurikulum prinaša posebne vsebine, namenjene razvijanju digitalnih veščin, in sicer z uporabo raznovrstnih informacijsko-komunikacijskih orodij ter aplikacij. Te vsebine vključujejo sodelovanje, sporazumevanje, reševanje problemov, odločanje idr.
Vlada RS poudarja, da so znanja in veščine s področja računalništva in informatike sistemsko že umeščena v slovenski osnovnošolski izobraževalni sistem. Učenci se z njimi srečujejo na različne načine: neposredno skozi posamezne predmete obveznega programa in vsebine razširjenega programa. Na področju vzgoje in izobraževanja poteka prenova programov, ki vključuje tudi prenovo ključnih programskih dokumentov, kar za področje osnovnošolskega izobraževanja predstavlja prenovo učnih načrtov in umeščanje petih skupnih ciljev, med njimi tudi digitalno kompetentnost, kar dodatno krepi digitalno pismenost skozi celoten vzgojno-izobraževalni proces.
Vlada RS se zavzema za oblikovanje celostnih rešitev, ki bodo pripomogle tako k izboljšanju kakovosti vzgoje in izobraževanja ter dobrobiti učencev in ocenjuje, da predlagane spremembe predstavljajo nepopolne, to je parcialne rešitve, zato predloga zakona ne podpira.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.