Ljubljana, 13. 9. 2024 – Vlada RS je na 120. redni seji, ki je potekala 12. 9. 2024, med drugim potrdila spremembo Letnega načrta za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo in sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrsti projekt »Izpad dohodka-pozeba, neurja s točo 2023 ter Strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Seznanila se je z informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost in odločila o prerazporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu. Seznanila se je tudi s predlogom Načrta izvajanja finančnih instrumentov za leti 2025 in 2026 in sprejela spremembo sklepa v zvezi s pristopom k nadaljnjim pogajanjem o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah.
Letni načrt za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo
Vlada RS je potrdila spremembo Letnega načrta za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo, ki bo omogočila sofinanciranje dodatnih prijavljenih investicijskih projektov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje v okviru Javnega razpisa za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2024.
Na podlagi Letnega načrta za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2024 je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport objavilo Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2024, na katerem so lahko za sofinanciranje kandidirale občine s projekti izgradnje oziroma obnove športne infrastrukture. Za ta namen je bilo v skladu z Letnim načrtom zagotovljenih 22,4 milijona evrov v letu 2024 in 10 milijonov evrov v letu 2025. Za sofinanciranje vseh na javni razpis prijavljenih investicij, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, je v letu 2025 zagotovljenih še dodatnih 8.031.775,80 evrov. S temi sredstvi želi ministrstvo sofinancirati dodatne projektov slovenskih občin.
Projekti, ki bodo na ta način lahko financirani, izpolnjujejo razpisne pogoje, naslavljajo potrebe lokalnih skupnosti po športni infrastrukturi ter bodo (tudi ob upoštevanju geografske razpršenosti občin prijaviteljic) pozitivno vplivali na dostopnost športne infrastrukture za vse prebivalce RS.
Projekt »Izpad dohodka-pozeba, neurja s točo 2023« v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027
Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so vremenske razmere od 3. do 7. aprila 2023 na Štajerskem v Posavju, notranjosti Istre in okolici Ljubljane, ko je temperatura padla pod ledišče, povečale tveganje za pozebo na kmetijskih rastlinah. Podatki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) kažejo, da so temperature pod lediščem, ki so jih zaznali na ravninskih in nižinskih delih Vipavske doline in zmrziščih v Slovenski Istri, vplivale na sadna drevesa, ki so bila v fazi cvetenja. Do škode je prišlo predvsem na zgodaj cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, mandlji, breskve, zgodaj cvetoče češnje, ter na sadnih drevesih, ki so bila v fazi odganjanja, to so kakiji in aktinidije.
Po podatkih ARSO je bilo med 10. majem 2023 in 1. avgustom 2023 kar 11 izrednih dogodkov z neurji s točo, ki so povzročila gmotno škodo na kmetijskih pridelkih. Po podatkih KGZS so neurja s točo povzročila izpad dohodka na poljščinah, sadju, vinski trti, koruzi ter žitih. Ponekod je bil izgubljen ves pridelek.
Ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic pozebe od 3. do 7. aprila 2023 in ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic neurij s točo v obdobju od 10. maja do 1. avgusta 2023 presegata 0,3 odstotka načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023, kar pomeni, da je bil v skladu z Zakonom o obnovi po naravnih nesrečah (ZOPNN) dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Upravičencu se za odpravo posledic škode v kmetijstvu po programu dodelijo sredstva v višini do največ 30 % ocene neposredne škode ali 40 % ocene neposredne škode za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Zaradi pozebe leta 2023 je bila kmetijska proizvodnja zmanjšana za 80 % ali več v 70 občinah. Prizadetih je bilo 307 oškodovancev na skupno 822,74 ha kmetijskih površin. Ocena škode za kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi pozebe zmanjšana za 80 % ali več, znaša 12.993.375,38 evra. Na podlagi meril za izbor upravičencev kot jih določa program je potrebno za izplačilo pomoči oškodovancem po pozebi zagotoviti sredstva v višini 5,3 milijona evrov.
Zaradi neurij s točo leta 2023 je bila kmetijska proizvodnja zmanjšana za 80 % ali več v 70 občinah, kjer je prizadela 1.301 oškodovanca na skupno 4.445,07 ha kmetijskih površin. Ocena škode za kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi neurij s točo zmanjšana za 80 % ali več, znaša 19.153.483,43 evra. Na podlagi meril za izbor upravičencev kot jih določa program je potrebno za izplačilo pomoči oškodovancem po pozebi zagotoviti sredstva v višini 7,8 milijonov evrov.
»Izpad dohodka – pozeba, neurja s točo 2023« se bo izvajal v letu 2024. Za ta namen je predvidenih 13 milijonov evrov sredstev. Pomoč bo oškodovancev izplačana do 31. 12. 2024.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.