Ljubljana, 19. 6. 2026 – Vlada RS se je na 3. redni seji, ki je potekala včeraj, 18. 6. 2026, med drugim seznanila s saldom konsolidirane bilance javnega financiranja in državnega proračuna.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja vključuje vse štiri blagajne javnega financiranja: državni proračun, zbirno bilanco občinskih proračunov, bilanco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter bilanco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so skupni prihodki teh blagajn dosegli 10,3 milijarde evrov, kar je 11,4 odstotka oziroma 1,05 milijarde evrov več kot v enakem obdobju lani. Največji delež rasti predstavljajo davčni prihodki, ki so se povečali za 873 milijonov evrov oziroma 10,2 odstotka.
Skupni odhodki so v istem obdobju znašali 10,7 milijarde evrov, kar je za 1,15 milijarde evrov oziroma 12,1 odstotka več kot v prvih štirih mesecih leta 2025.
Po predhodnih podatkih je državni proračun v prvih petih mesecih leta 2026 ustvaril 6,5 milijarde evrov prihodkov in 7,4 milijarde evrov odhodkov. Več sredstev kot v enakem obdobju lani je bilo namenjenih izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, socialnim transferjem, investicijam, subvencijam ter stroškom dela v javnem sektorju.
Odhodki državnega proračuna so bili med januarjem in majem za 15,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani in so dosegli 41,6 odstotka v sprejetem proračunu načrtovanih odhodkov. Prihodki so se povečali za 11,4 odstotka ter dosegli 41,5 odstotka načrtovanih prihodkov. Proračunski primanjkljaj je v prvih petih mesecih leta znašal 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Najizrazitejšo rast odhodkov med ministrstvi so zabeležila ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, infrastrukturo, zdravje, gospodarstvo, turizem in šport, zunanje in evropske zadeve, naravne vire in prostor ter finance, in sicer:
- rast za 54,5 % Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj oz. za 4,9 mio evrov; največ iz naslova odhodkov za izvajanje evropske kohezijske politike iz Sklada za pravični prehod za SAŠA regijo;
- rast za 41,1 % Ministrstvo za infrastrukturo oz. za 68,2 mio evrov; največ iz naslova odhodkov za izvajanje evropske kohezijske politike za železnice (razvoj železniškega omrežja 21,1 mio evrov več, vseevropsko omrežje IPE 20,1 mio evrov več), integralnih sredstev za redno vzdrževanje cest (13,9 mio evrov več) in vzdrževanje železniške infrastrukture (11,9 mio evrov več);
- rast za 37,5 % Ministrstvo za zdravje oz. za 64,3 mio evrov; največ iz naslova investicij v javne zdravstvene zavode (35,1 mio evrov več), pripravništva zdravstvenih delavcev in specializacij (15,9 mio evrov več), plačila DDV za NOO za digitalno preobrazbo zdravstva (2,4 mio evrov več), za digitalizacijo in sistemsko urejanje v zdravstvu (2,2 mio evrov več) in za preskrbo z zdravili v okviru skupnih javnih naročil ( 2,1 mio evrov več);
- in za 37,5% Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport rast oz. za 16,4 mio evrov; glavnina iz naslova odhodkov za izvajanje kohezijske politike za digitalizacijo MSP za 14,5 mio evrov več;
- rast za 27,2 % Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve oz. za 15,4 mio evrov, od tega 13 mio evrov več za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in 1,3 mio evrov več za najemnine in druge pogodbene obveznosti DKP;
- rast za 25 % Ministrstvo za naravne vire in prostor oz. za 17,8 mio evrov več; največ za upravljanje z vodami (9,1 mio evrov več), upravljanje s prostorom 4,6 mio evrov več in za odpravo posledic naravnih nesreč (2,5 mio evrov več);
- rast za 23 % Ministrstvo za finance oz. za 424,5 mio evrov več, od tega 303 mio evrov za izločanje na sklad za NOO, 41,3 mio evrov več za plačila v proračun EU, 34,9 mio evrov več za plačila domačih in tujih obresti, 10,7 mio evrov več transfera v ZPIZ in 3,4 mio evrov več za uravnoteženje razvitosti občin;
- rast za 14,5 % Ministrstvo za obrambo oz. za 69,1 mio evrov več, od tega največ 32 mio evrov več za upravljanje, izobraževanje in oskrbo kadrov SV, 15,7 mio evrov več za pravice po vojni zakonodaji in 9,4 mio evrov več za infrastrukturo in opremljenost SV;
- rast za 12 % Ministrstvo za digitalno preobrazbo oz. za 3,8 mio evrov več, od tega glavnina za centralno IT infrastrukturo in telekomunikacijsko tehnologijo;
- rast za 12,1 % Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oz. za 108 mio evrov več, od tega največ, to je 26,8 mio evrov več za izvajanje zakona o osebni asistenci, 25,5 mio evrov več za denarna nadomestila za brezposelne, 21,7 mio evrov več za družinske prejemke in starševska nadomestila;
- in rast za 12,5 % Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje oz. za 112,7 mio evrov več, od tega 51,8 mio evrov več za osnovne šole in 37,3 mio evrov več za srednje šole, 5,7 mio evrov več plačila DDV za NOO za izobraževanje, 4,1 mio evrov več za glasbene šole;
- rast za 10,3 % Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije oz. za 32,9 mio evrov več, od tega 28,4 mio evrov več za visoko šolstvo in 2,3 mio evrov več za članstvo v mednarodnih institucijah;
- in rast za 10,4 % Ministrstvo za kulturo oz. za 9,3 mio evrov več, največ za umetnostne programe (3,8 mio evrov več) in za varstvo kulturne dediščine, arhivsko in knjižnično dejavnost (1,7 mio evrov več);
- rast za 7,9 % Ministrstvo za javno upravo oz. za 7,1 mio evrov več, glavnina, to je 4,4 mio evrov za upravne storitve v upravnih enotah;
- rast za 5,5 % Ministrstvo za notranje zadeve oz. za 12,8 mio evrov več, od tega 9,7 mio evrov za javni red in splošno varnost ljudi in premoženja;
- rast za 4,8 % Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo oz. za 13,5 mio evrov več, glavnina za integriran sistem javnega potniškega prometa
Med ministrstvi, ki so v prvih petih mesecih leta 2026 izkazala nižje odhodke kot v enakem obdobju lani, so Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za solidarno prihodnost.
***