Ljubljana, 1. 12. 2023 – Vlada RS je na 82. redni seji, ki je potekala 30. 11. 2023, med drugim določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, sprejela Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let in izdala Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v RS. Sprejela je predlog stališča RS do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži in sklep o določitvi stališča, v zvezi s Konvencijo za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) ter izdala Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Vlada RS je sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o sestavi in nalogah Stalne medresorske delovne skupine za izvajanje Konvencije o varstvu Alp, sprejela pa je tudi odgovora na pisno poslansko vprašanje v zvezi z odprtimi denacionalizacijskimi zadevami in na pobudo za oceno ustavnosti 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, ki prinaša mnoge novosti, med ostalim na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu in obveznih tujih jezikov.
Predlog zakona umešča nacionalno preverjanje znanja tudi za učence 3. razreda, obenem pa umešča možnost, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja.
Spremenjeno besedilo zakona prav tako vsebuje prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole. Predlagane spremembe namreč opredeljujejo, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi vsebinami s področja učenja učenja. Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno. V praksi to med drugim pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti po novem ne bi ocenjevali. Šola bi ob uveljavitvi zakona program lahko izvajala pred, med in po pouku. Šola je učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa (pouka). V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovijo strukturirane dejavnosti (s strukturiranimi dejavnostmi zagotovljeno varstvo).
Novela zakona ob tem uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Na podlagi izvedbe poskusa »Uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanja koncepta razširjenega programa v osnovni šoli« je bila v praksi preizkušana uvedba obveznega prvega tujega jezika v 1. razred. Ugotovljeno je bilo, da je bilo k pouku 1. tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.
Spremembe zakona se dotikajo tudi področja izobraževanja učencev na domu. Med ostalim bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.
Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let
Vlada RS je sprejela Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let.
Pravna podlaga za pripravo akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine je Uredba o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, ki je bila sprejeta oktobra 2022. Predlog za pripravo akcijskega načrta vključuje bistvene ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, vključno z oceno potrebnih sredstev za njihovo izvedbo.
Za leto 2030 so na področju zmanjševanja energetske revščine zastavljeni trije cilji, ki so usklajeni s predlogom posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Doseženi bodo lahko ob vzpostavljenih ustreznih pogojih za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta (zagotovljena sredstva, kadri za vzpostavitev in delovanje načrtovane sheme za zmanjševanje energetske revščine itd.).
Krovni cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev do vrednosti največ med 3,8 in 4,6 odstotka. Drugi cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je izvedba naložb na področju učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE) v najmanj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih.
Predlog stališča RS o embalaži in odpadni embalaži
Vlada RS je sprejela predlog stališča Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES.
RS pozdravlja Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES in se načeloma strinja s tem, da se posodobi zakonodajni okvir EU za embalažo in odpadno embalažo, z vidika prispevka k strategiji za sodobno, z viri gospodarno, čisto in konkurenčno gospodarstvo z gospodarsko rastjo, ki bo ločena od rabe virov, v skladu z Evropskim zelenim dogovorom in Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo. Pozdravlja predlagano ambicioznost predloga za posodobitev zakonodaje o embalaži in odpadni embalaži, zlasti z vidika z vidika prehoda na krožno gospodarstvo in možnega pridobivanja sekundarnih surovin ter hkratnega zmanjšanja nastajanja odpadne embalaže.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.