Ljubljana, 11. 10. 2024 – Vlada RS se je na 124. redni seji, ki je potekala 10. 10. 2024, med drugim seznanila s Poročilom o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2023 ter stanjem zadolženosti na dan 31. 12. 2023, sprejela srednjeročni fiskalno-strukturni načrt in se seznanila z Osnutkom proračunskega načrta sektorja država 2025. Sprejela je izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in imenovala pogajalsko skupino za pogajanja za sklenitev Kolektivne pogodbe za dejavnost javnega reda in varnosti. Sprejela je sklep o Spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada, odločila o prerazporeditvi sredstev državnega proračuna, sprejela Mnenje o Predlogu zakona o najstarejši trti na svetu in v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrstila nov projekt 1714-24-0004 Investicije v infrastrukturo Centra za tujce.
Poročilo o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2023
Skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 povečala za približno 131 milijonov evrov in je konec leta 2023 znašala 1,3 milijarde evrov oziroma 2,05 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega je znašalo stanje dolga občin približno 962 milijonov evrov, stanje dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin pa 329 milijonov evrov.
Povprečni skupni dolg na prebivalca v letu 2023 je znašal 632 evrov, od tega je znašal dolg občin na prebivalca 471 evrov in dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine 161 evrov na prebivalca.
Obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2023 ni zaskrbljujoč. Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo nove investicije, ki lahko omogočijo nova delovna mesta, izboljšajo kakovost življenja občanov, gospodarsko razvitost v občini in s tem ustvarjajo BDP.
Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt
Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt je pripravljen na podlagi novih fiskalnih pravil Evropske unije (EU). Nadomestil bo program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ju je morala vsaka država članica pripravljati doslej.
Načrt predvideva štiriletno fiskalno prilagajanje, ki bo srednjeročno zagotovilo ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) in zmanjševanje deleža dolga sektorja država v BDP proti referenčni meji 60 odstotkov BDP.
Povprečna rast očiščenih odhodkov sektorja država v obdobju 2025-2028 je določena v višini 4,5 odstotka in predstavlja ključno spremenljivko za spremljanje skladnosti fiskalne politike s fiskalnimi pravili ter fiksno omejitev za vodenje fiskalne politike v obravnavanem obdobju. Na ta način se določa predvidljiva in stabilna fiskalna pot, ki bo v srednjeročnem obdobju zagotavljala ustrezen fiskalni napor in je skladna s predhodno usmeritvijo Evropske komisije za Slovenijo, pri čemer za naknadna spremljanja ne bo pomembna zgolj letna, temveč tudi kumulativna skladnost z zastavljenimi fiskalnimi omejitvami.
Poleg načrtovane fiskalne politike načrt vključuje tudi ključne reforme in naložbe kot odziv na posebna priporočila v okviru tako imenovanega evropskega semestra (letnega procesa usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik na ravni EU) in ostale prioritete EU.
Osnutek načrta je pred dokončno potrditvijo na vladi obravnaval pristojni odbor Državnega zbora, Ekonomsko-socialni svet, potekal pa je tudi posvet z zainteresiranimi javnostmi. Potrjeni načrt bo posredovan Evropski komisiji, ki bo ocenila njegovo ustreznost, na koncu pa ga bo potrdil Svet EU.
Načrt bomo v seznanitev poslali tudi Fiskalnemu svetu, pripravljamo pa tudi zakonske spremembe, ki bodo naslovile neusklajenost nacionalnega Zakona o fiskalnem pravilu s sistemom ekonomskega upravljanja EU.
Na ravni EU se je namreč šele jeseni začela izmenjava mnenj o potrebnih elementih za ustrezen prenos novega zakonodajnega okvira EU v nacionalno zakonodajo. Tudi zato še nobena druga država članica svoje nacionalne zakonodaje doslej ni prilagodila novostim, ki izhajajo iz novih fiskalnih pravil.
Srednjeročnemu fiskalnemu načrtu, sledi predlog sprememb Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025–2027, ki dodatno določa povprečno rast očiščenih odhodkov sektorja država v tem obdobju. Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt RS 2025-2028 predstavlja vsebinsko obrazložitev predlagane spremembe in dopolnitve odloka, hkrati pa vključuje tudi predlog programa ukrepov, ki ga zahteva drugi odstavek 14. člena Zakona o fiskalnem pravilu.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.