Ljubljana, 15. 12. 2023 – Vlada RS je na 84. redni seji, ki je potekala 14. 12. 2023, med drugim sprejela Program financiranja proračuna RS za leto 2024 ter izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju in Uredbo o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja prek javnih mobilnih omrežij. Sprejela je Sklep o dopolnitvi Sklepa o oprostitvah plačila upravnih taks zaradi posledic poplav, dopolnitev Sklepa o vzpostavitvi projektne skupine Klicnega centra za obnovo po poplavah 2023 in dopolnitve predhodnega programa odprave posledic škode v gospodarstvu zaradi posledic močnih neurij z večdnevnim obilnimi deževjem na širšem območju RS ter potrdila prerazporeditev sredstev znotraj finančnega načrta Uprave RS za zaščito in reševanje v višini dveh milijonov evrov. Vlada RS se je seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost in s tretjim poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 Sprejela je tudi odgovor na dopis Varuha človekovih pravic RS v zvezi s problematiko urejanja romskega naselja Lepovče v Občini Ribnica, RS podpira tudi sprejem predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/2/ES o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti Vlada RS je izdala Odlok o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah RS z Republiko Hrvaško in Madžarsko
Program financiranja državnega proračuna za leto 2024
Obseg potrebnega financiranja za izvrševanje državnega proračuna v prihodnjem letu znaša skupaj približno 4,7 milijarde evrov.
Program financiranja državnega proračuna sledi spremembam državnega proračuna za leto 2024, Zakonu o izvrševanju proračunov RS za leti 2024 in 2025 ter Zakonu o javnih financah.
Glede na spremembe proračuna za prihodnje leto, ki izkazuje primanjkljaj bilance A v višini 2.220.768.234 evrov in primanjkljaj bilance B v višini 485.136.166 evrov, ob upoštevanju potrebnega financiranja zapadlih glavnic v letu 2024 v višini 2.553.296.369 evrov in spremembe (zmanjšanja) sredstev v C računu financiranja v višini 600.000.000 evrov, znaša potrebno financiranje za izvrševanje državnega proračuna v letu 2024 skupaj 4.659.200.769 evrov. Ker predfinanciranja, izvršenega z zadolžitvijo v letu 2023, kot tudi kupnin od prodaje kapitalskih naložb ni bilo, je končni znesek financiranja v prihodnjem letu enak omenjenemu znesku v višini približno 4,7 milijarde evrov.
Poleg financiranja izvrševanja državnega proračuna je skladno z Zakonom o javnih financah dovoljeno tudi predčasno financiranje dela proračunskih potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Ali bo to izvedeno in v kakšnem obsegu, bo odvisno tudi od razmer na finančnih trgih v letu 2024 in ocene teh razmer v letu 2025.
Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno financiranje z izdajo državnih obveznic in zakladnih menic, uporabimo pa lahko tudi druge instrumente zadolževanja.
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
Uredba se s sprejetimi spremembami in dopolnitvami usklajuje z veljavnimi predpisi.
Določa se črtanje šifre, o bruto znesku plače in nadomestil plače, katerega vir financiranja so bila sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, ki je prenehal veljati.
Kot pravna podlaga za izplačilo dodatka zaradi premestitve se dodaja tudi določba 131. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.
Šifre, ki določajo dodatek za nočno, nedeljsko in delo na dela prost dan, se usklajujejo z določbo petega in šestega odstavka 8. člena novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-AA), ki je določila, da ne glede na določbo drugega odstavka 32.a člena Zakona sodnikom in državnim tožilcem pripadajo za delo ponoči, za delo v nedeljo in za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, dodatki v enaki višini, kot to velja za javne uslužbence.
V okviru šifre, ki določa izplačilo razlike do 100-odstotnega nadomestila plače, ki je zdravstveno zavarovanje ne krije, se dodaja kot pravna podlaga Zakon o službi v Slovenski vojski, ki v šestem in sedmem odstavku 58. člena določa, da se poškodba, ki jo pripadnik utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, šteje kot poškodba pri delu.
Črtata se šifri I050 in I051, saj aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 88/21, povračila stroškov prevoza na delo in z dela se ne določajo več v obliki dnevne vozovnice. Enako velja za funkcionarje, katerim skladno s prvim odstavkom 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-AA) do uveljavitve zakona, ki bo uredil povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev, pripadajo povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom v skladu s tem zakonom. Povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo funkcionarjem v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence.
Dodaja se nova šifra, v okviru katere se bo prikazalo izplačilo, ki ga oseba prejme za opravljene podporne storitve skladno s sedmim odstavkom 73. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
V določbi 5. člena, ki določa prispevke in davke iz in od plače ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja, se določa, da se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje tudi obvezni zdravstveni prispevek v višini in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Hkrati se na plačilnih listah dodaja nova vrstica s prikazom obveznega zdravstvenega prispevka in nominalnega zneska prispevka.
Zaradi dilem v praksi se izrecno določa, da se v osnovo za nadomestilo plače upošteva tudi plača za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, če tako določajo kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev.
Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Tretje poročilo o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 in 2021–2027
Vlada RS se je seznanila s tretjim poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 in 2021–2027, ki zajema podatke od 10. 11. 2023 do 8. 12. 2023.
Na dan 8. 12. 2023 predstavljajo izplačila iz državnega proračuna 99,5 % pravic porabe v skupni vrednosti 3,32 milijarde evrov (EU del), medtem ko je bilo povračil iz Bruslja 3,19 milijarde evrov (EU del) oziroma 96 %, kar Slovenijo postavlja na 5. mesto med državami članicami. Slovenija glede na dinamiko izvajanja programa in obveznosti do konca leta pričakuje 100 % realizacijo Operativnega programa 2014–2020.
V okviru izvajanja Programa evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027 je bilo izdanih sedemnajst odločitev o podpori v skupni vrednosti 174,55 milijona evrov (EU del), v poročanem obdobju za 108,62 milijonov evrov (EU del).
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.