Ljubljana, 28. 8. 2026 – Vlada RS je na 8. redni seji, ki je potekala v četrtek, 27. 8. 2026, med drugim odločila o prerazporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu, podprla mnenje Državnega sveta RS, ki ne podpira nadaljnje obravnave predloga Zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač (ZKSEP-1) in sprejela Poročilo o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2022–2030 v letu 2025. Sprejela je tudi mnenje o Predlogu zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi in se seznanila z Letnim poročilom o kakovosti v zdravstvu za leto 2025.
Prerazporeditev sredstev državnega proračuna
Vlada RS je odločila o prerazporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu.
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko prerazporeja pravice porabe v skupni višini 7,5 milijona evrov za financiranje projektov ukrepov trajnostne mobilnosti in projektov celostnih teritorialnih naložb, za katere so že pridobljene odločitve o podpori. Del sredstev se prerazporeja tudi za zagotovitev financiranja izgradnje kolesarske infrastrukture.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino prerazporeja pravice porabe znotraj finančnih načrtov v njegovi pristojnosti v višini 1,5 milijona evrov za nemoteno izvajanje programa Mreža lektoratov slovenskega jezika. Glavni razlog za povečanje stroškov je začetek uporabe novega Zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini, ki je zvišal stroške plač, dodatkov za delo v tujini in davčnih obveznosti.
Uvedba kavcijskega sistema za embalažo pijač
Vlada RS je podprla mnenje Državnega sveta RS, ki ne podpira nadaljnje obravnave predloga Zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač (ZKSEP-1).
DS RS sicer priznava, da je cilj predloga izboljšati zbiranje in recikliranje plastenk ter pločevink in prispevati k doseganju evropskih okoljskih ciljev, vendar ocenjuje, da predlagana ureditev odpira številna vsebinska, organizacijska, finančna in izvedbena vprašanja. Po njegovem mnenju predlog v sedanji obliki ni dovolj strokovno usklajen in bi zahteval dodatno razpravo z vsemi ključnimi deležniki.
Uradni podatki kažejo, da Slovenija z obstoječim sistemom ločenega zbiranja odpadkov že dosega oziroma se približuje evropskim ciljem glede zbiranja plastenk in pločevink. Doseženi rezultati so posledica dolgoletnih vlaganj v infrastrukturo, učinkovitega sistema ločenega zbiranja ter visoke stopnje ozaveščenosti prebivalcev.
Po oceni DS RS bi uvedba kavcijskega sistema lahko povzročila dodatne stroške za trgovce, občine, komunalna podjetja in potrošnike, podvajanje infrastrukture ter logistične in organizacijske zaplete. Negativno bi lahko vplivala tudi na ekonomsko vzdržnost obstoječega sistema ravnanja z odpadki. Zato Državni svet meni, da bi bilo bolj smiselno nadalje nadgrajevati in optimizirati obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže.
Vlada RS se zaveda pomena učinkovite okoljske politike, doseganja okoljskih ciljev ter zagotavljanja kroženja recikliranih materialov in njihove ponovne uporabe v novih proizvodih, s čimer se zmanjšuje poraba naravnih virov.
Cilji glede ločenega zbiranja in vsebnosti reciklirane plastike so določeni v Direktivi (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje in Uredbi (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži. V skladu z njima mora Slovenija zagotoviti:
- Do 1. januarja 2029 mora Slovenija ločeno zbrati najmanj 90 % skupne mase plastenk, ki so bile dane na trg.
- Do 1. januarja 2029 mora ločeno zbrati najmanj 90 % skupne mase pločevink, ki so bile dane na trg.
- Plastenke morajo biti izdelane tudi iz reciklirane plastike. Povprečni delež reciklirane plastike v vseh plastenkah, danih na trg, mora znašati najmanj:
- 30 % leta 2025,
- 65 % leta 2040.
Pomembna razlika: pri prvih dveh točkah gre za delež zbrane embalaže glede na njeno maso, pri tretji pa za delež recikliranega materiala v novih plastenkah.
Uredba (EU) 2025/40, ki se neposredno uporablja tudi v slovenskem pravnem redu, določa pogoje, pod katerimi mora država članica uvesti kavcijski sistem. Slovenija bi ga morala uvesti, če:
- v letu 2026 ne bi dosegla več kot 80-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač;
- bi dosegla 80-odstotni prag in izvajala ukrepe iz potrjenega izvedbenega načrta, vendar nato tri zaporedna leta ne bi dosegla 90-odstotnega okoljskega cilja;
- Evropska komisija ne bi potrdila izvedbenega načrta.
Podatki Agencije RS za okolje kažejo, da je delež ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač leta 2023 znašal 80 odstotkov, leta 2024 90,7 odstotka, leta 2025 pa 86 odstotkov. Podatki za leti 2024 in 2025 še niso dokončni in uradno potrjeni, vendar kažejo, da se učinkovitost obstoječega sistema izboljšuje.
Vlada RS zato po preučitvi razpoložljivega gradiva in analizi aktualnih rezultatov ne podpira nadaljnje obravnave Predloga zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač. Trend zadnjih treh let namreč kaže na uspešno izboljševanje ravnanja z odpadno embalažo, zato uvedba kavcijskega sistema po trenutnih ocenah najmanj do leta 2031 ne bo potrebna. Ob nadaljnjem doseganju predpisanih okoljskih ciljev pa se lahko izkaže, da njegova uvedba ne bo potrebna niti pozneje.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.