Ljubljana, 28. 9. 2023 – Vlada RS se je na 72. redni seji, ki je potekala 27. 9. 2023, seznanila z informacijo o poteku izvajanja Predhodnega programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta ter z informacijo o izvajanju izrednih ukrepov na vodotokih na območju Koroške. Vlada RS je sprejela informacijo o aktivnostih, ki se nanašajo na določitev in izplačilo intervencijskih stroškov ter na ocenjevanje neposredne škode v aplikaciji Ajda in se seznanila z informacijo o poteku aktivnosti za pripravo vloge za Solidarnostni sklad EU.
Informacija o poteku izvajanja Predhodnega programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023
Vlada RS je na seji 21. septembra 2023 sprejela Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023, s katerim je na podlagi predhodne ocene škode dodelila predplačila 117 občinam. Za izvedbo Predhodnega programa so zagotovljena sredstva državnega proračuna v skupni višini 222 milijonov evrov.
Z namenom zagotovitve transparentnosti in sledljivosti porabe dodeljenih sredstev bo Ministrstvo za naravne vire in prostor po dogovoru z Ministrstvom za finance v okviru Načrta razvojnih programov (NRP) oblikovalo in odprlo 117 projektov (torej za 117 občin), kar bo omogočalo sklenitev pogodb s posameznimi občinami za nakazilo predplačila. Postopki so v teku, nakazila bodo predvidoma izvedena najpozneje v petih tednih.
Predplačila so namenjena sofinanciranju izvedbe nujnih ukrepov, navedenih v predhodnem programu. Med upravičene stroške tako sodijo izdelava potrebne projektne dokumentacije, izvedba gradbenih del, izvajanje gradbenega nadzora, plačilo stroškov začasnih nastanitev izseljenih prebivalcev (razen če je občina te stroške že uveljavljala na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter plačilo DDV.
Občine morajo v roku 12 mesecev po sklenitvi pogodbe o predplačilu podati poročilo o porabi prejetih sredstev.
Priprava vloge za sredstva Solidarnostnega sklada EU
Vlada RS se je seznanila z informacijo o poteku aktivnosti za pripravo vloge za Solidarnostni sklad EU. Takoj po naravni nesreči je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo vloge in izvajanje Solidarnostnega sklada EU, ki jo vodi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Delovna skupina se je v širši sestavi sestala trikrat. Medresorska delovna skupina se je na svojem zadnjem sestanku, 5. 9. 2023, strinjala, da se za celovito in hitro ceno škode za vključitev v vlogo za Solidarnostni sklad EU uporabi metodologija PDNA (angleško Post-Disaster Needs Assessment), ki nadgrajuje nacionalne metodologije za ocenjevanje škode, ter da se določi nosilce za oceno škode za posamezne kategorije.
Metoda PDNA, ki so jo razvile Svetovna banka, Evropska unija in Skupina za razvoj pri Združenih narodih, pomaga pri celovitemu in hitremu ocenjevanju posledic po katastrofi ter pripravi načrtov za obnovo. Pristop spodbuja medsektorsko koordinacijo, ki zagotavlja opredelitev škode, izgub ter potreb po rekonstrukciji in sanaciji po sektorjih. Medtem ko nacionalna metodologija ocenjevanja škode temelji na neposrednem popisovanju škode, pa metoda PDNA kot nadgradnja omogoča oceno posledic tudi na območjih, kjer terenski popis zaradi časovnih ali drugih razlogov v tako kratkem času ni mogoč. Hkrati nadgradnja omogoča poenoteno in primerljivo ocenjevanje stroškov vzpostavitve v normalno stanje, ob upoštevanju dejstva, da tako obsežna obnova traja več let. Skupna ocena posledic zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine, odlaganja in ravnanja z odpadki, itd. Ob tem je treba poudariti, da ocena ne vključuje izboljšav, upošteva pa povišanje cen v predvidenem obdobju obnove. Denimo pri sanaciji plazov je v oceno posledic nastalih plazov vključen strošek sanacije plazov, ki so se že sprožili. Hkrati pa ocena posledic vključuje tudi stroške za spremljanje in sanacijo tistih plazov, ki od začetka avgusta 2023 dodatno ogrožajo ljudi, infrastrukturo in okolje. Te plazove je namreč treba spremljati in po potrebi sanirati, da se ob naslednjih (večjih) padavinah ne bodo sprožili in ogrozili prebivalstva, infrastrukture in okolja ter povzročili dodatne škode.
V celotnem procesu Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ohranja tesno sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, predstavniki Svetovne banke in Evropske banke za raziskave in razvoj. Rok za oddajo vloge na Evropsko komisijo je 12 tednov od nastanka dogodka, to je 27. 10. 2023.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.