Ljubljana, 16. 10. 2026 – Vlada RS je na 16. redni seji, ki je potekala v četrtek, 15. 10. 2026, med drugim potrdila Končno oceno neposredne škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo od 12. maja do 23. julija 2026 in se seznanila z Osnutkom proračunskega načrta sektorja država 2027. Sprejela je mnenje o Predlogu zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic suše v letu 2026 in soglašala s predlogom dveh amandmajev k predlogu sprememb in dopolnitve Zakona o pravilih cestnega prometa.
Končna ocena neposredne škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo od 12. maja do 23. junija 2026
Vlada RS je potrdila Končno oceno neposredne škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo od 12. maja do 23. julija 2026 v Gorenjski, Koroški, Ljubljanski, Notranjski, Podravski, Pomurski, Posavski, Severnoprimorski, Vzhodnoštajerski, Zahodnoštajerski in Zasavski regiji, ki znaša 58.069.327,97 evra in jo je 21. septembra 2026 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2026 in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Skladno s sklepom bo Ministrstvo za kmetijstvo na podlagi Končne ocene neposredne škode pripravilo program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in pri tem upoštevalo ocene ter druge podatke, ki so priloga Končne ocene neposredne škode. Stroški ocenjevanja škode zaradi posledic neurij s točo od 12. maja do 23. julija 2026, ki so jo opravile občinske komisije ter Uprava RS za zaščito in reševanje so 11.920,00 evra.
Osnutek proračunskega načrta sektorja država 2027
Vlada RS se je seznanila z Osnutkom proračunskega načrta sektorja država 2027, ki odraža vsebine in cilje, vključene v predloge proračunskih dokumentov, rast očiščenih odhodkov pa bo znotraj dovoljenih odstopanj po načrtih že prihodnje leto. Primanjkljaj sektorja država bo znašal 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Države območja evra morajo skladno z evropsko zakonodajo Evropski komisiji vsako leto najpozneje do 15. oktobra predložiti osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto, ki ne vključuje le državnega proračuna, ampak celoten sektor država. Dokument odraža vsebine in cilje, vključene v predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog državnega proračuna za leto 2028, ki ju je pred kratkim potrdila vlada. Prav tako so vključene vse projekcije socialnih skladov (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) kot tudi projekcije občin, gospodarskih družb, uvrščenih v sektor država, javnih zavodov, agencij in skladov. V luči trenutnih ekonomskih in geopolitičnih razmer krepimo odhodke za varnost in obrambo, v ospredju pa ostajajo tudi ukrepi, namenjeni razvoju Slovenije ter pospešitvi gospodarske rasti, decentralizaciji in debirokratizaciji.
Za leto 2027 se načrtuje, da bo rast očiščenih odhodkov znašala 2,5 odstotka in bo tako nižja od omejitve v višini 4,1 odstotka, ki jo je na podlagi Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta RS 2025-2028 potrdil Svet Evropske unije.
S tem bo odpravljen tudi prekomerni odklon oziroma prekomerna rast očiščenih odhodkov v kumulativnem smislu, ki presega dovoljeno mejo odstopanja, določeno pri 0,6 odstotne točke BDP. Kumulativni odklon bo v obdobju 2024-2027 ob upoštevanju fleksibilnosti, ki jo omogoča nacionalna odstopna klavzula za obrambne odhodke, po trenutnih izračunih znašal 0,3 odstotne točke BDP, kar je znotraj dopustnih odstopanj Pakta za stabilnost in rast.
Vlada RS je tako v omejenem časovnem obdobju od nastopa mandata v začetku junija 2026 pripravila proračunske dokumente in osnutke ukrepov, ki v največji možni meri spoštujejo fiskalna pravila. Po potrditvi novih projekcij stroškov staranja zaradi pokojninske reforme, ki jo od Komisije pričakujemo februarja 2027, bo Slovenija Komisijo zaprosila za novo referenčno smer gibanja očiščenih odhodkov, ki bo podlaga za pripravo novega Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.
V njem bo Slovenija predstavila tudi ukrepe, ki bodo skladni z novo fiskalno strategijo, usklajeni pa bodo tudi z Nacionalnim in regionalnim partnerskim načrtom, ki ga mora Slovenija pripraviti v luči nove večletne finančne perspektive EU za obdobje 2028-2034.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.