Ljubljana, 25. 10. 2024 – Vlada RS se je na 126. redni seji, ki je potekala 24. 10. 2024, med drugim izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij in sprejela poročilo o upravljanju z javnim dolgom Slovenije za leto 2023. Opredelila se je do ocene Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za leti 2025 in 2026 in mnenja o Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Republike Slovenije 2025–2028, soglašala s predlogi amandmajev k šestim novelam zakonov, ki tvorijo prvi paket davčnih sprememb in sprejela sklep o spremembi sklepa Vlade v zvezi s spremembo programa odprave posledic naravnih nesreč na področju socialnovarstvenih zavodov. Izdala je Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem lokacijskem načrtu (DLN) za drugi tir železniške proge na odseku Divača – Koper, se seznanila s statističnim poročilom o javnih naročilih, oddanih v letu 2023 in se opredelila do poslanskega predloga zakona o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij, s katero posodablja seznam občin, ki se uvrščajo med obmejna problemska območja, kot so opredeljena v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Obmejna problemska območja so eno od prednostnih območij izvajanja regionalne politike v Sloveniji. Merila za opredelitev obmejnih problemskih območij so določena v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, natančnejša merila in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila, pa določa uredba. Uredba nadalje določa, da ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, vsaki dve leti preverja vrednosti meril iz uredbe ter ob spremembah podatkov, ki narekujejo drugačno uvrstitev občin med obmejna problemska območja, pripravi predlog spremembe te uredbe.
V skladu z zakonom in uredbo med obmejna problemska območja uvrščamo obmejne občine, v katerih več kot 50 odstotkov prebivalcev živi v desetkilometrskem obmejnem pasu in imajo hkrati primanjkljaj delovnih mest in podpovprečno gostoto poselitve občine, kar pomeni, da je število prebivalcev na kvadratni kilometer manjše od slovenskega povprečja. Med obmejna problemska območja spadajo tudi občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine in:
- je njihova povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste, izračunana kot povprečni dostopni čas z avtomobilom po mreži cest, večja od 45 minut ali
- so občine z velikim deležem površine vključene v omrežje Natura 2000, kar pomeni, da je delež površine občine v omrežju Natura 2000 več kot 150 odstotkov slovenskega povprečja.
Med obmejna problemska območja se uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občine po zakonu, ki ureja financiranje občin, manjši od 0,90, če mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine.
Posodobljena analiza vrednosti meril je pokazala, da je v Sloveniji 88 občin, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev med obmejna problemska območja (po uredbi iz leta 2022 je bilo teh 86), pri čemer je občina Dornava izgubila status, občini Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici pa sta ga pridobili. Z vključitvijo občine Ljutomer je status pridobila tudi občina Razkrižje, ki je postala otok sredi sklenjenega obmejnega problemskega območja. V obmejnih problemskih območjih je na dan 1. 7. 2023 živelo 471.547 oziroma 22,2 % prebivalcev Slovenije, kar je za 0,3 odstotne točke (9.487 prebivalcev) več kot po uredbi iz leta 2022. Območje obsega 9.861 km2 oziroma 48,6 % površine Slovenije, kar je za 0,7 odstotne točke (140 km2) več kot po uredbi iz leta 2022.
Vlada RS sprejela poročilo o upravljanju z javnim dolgom
Tudi leta 2023 se je dolg sektorja država v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) znižal; konec leta 2023 je znašal 68,4 odstotka BDP, konec leta 2022 pa 72,7 odstotka BDP. Ustrezno visoka likvidnostna rezerva državnega proračuna oziroma stanje enotnega zakladniškega računa države prispeva k nižjemu deležu neto dolga sektorja države oziroma ga zniža pod 60 odstotkov BDP.
Slovenija se je leta 2023 za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (državnimi obveznicami in zakladnimi menicami) ter s posojilom Evropske unije za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost.
Dolg državnega proračuna, ki predstavlja največji delež skupnega dolga, je na dan 31. decembra 2023 znašal 39,8 milijarde evrov, plačane obresti pa so v letu 2023 znašale 684 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotka BDP. Dolg občin je konec leta 2023 znašal 1,1 milijarde evrov, skladi socialne varnosti pa konec leta 2023 niso bili zadolženi.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.