Ljubljana, 25. 4. 2025 – Vlada RS je na 151. redni seji, ki je potekala 24. 4. 2025, med drugim določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali in sprejela Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin ter Uvrstitev projekta št. 2570-25-0010 »LIFE Prilagodimo se podnebnim spremembam« v veljavni Načrt razvojnih programov 2025-2028. Seznanila se je s 15 poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike 2021-2027, spremenila sklep v zvezi s sofinanciranjem investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v RS in sprejela štiriindvajseto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2021, 2022 in 2023. Poleg tega pa je Vlada RS odločila tudi o prerazporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu in potrdila poslovni načrt Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa za leto 2025.
Novela Zakona o zaščiti živali
Med predlaganimi spremembami so ureditev financiranja skrbi za zapuščene živali, prepoved baterijske reje kokoši in uvedba omejitve posedovanja prostoživečih vrst živali.
Kar zadeva posedovanje prostoživečih vrst živali, je predvideno črtanje seznama prepovedanih vrst, ohranja pa se omejitev posedovanja prostoživečih vrst s seznamom dovoljenih vrst živali, ki jih bo mogoče imeti. Za spremembe tega seznama bo pristojno strokovno delovno telo, ki bo tudi opredelilo postopek za njegovo dopolnjevanje.
Na področju ravnanja z zapuščenimi živalmi zakon prinaša dodatne obveznosti za skrbnike, med drugim obvezno označitev mačk z namenom zmanjševanja števila zapuščenih mačk. Zvišujejo se normativi za izvajanje javne službe na ravni lokalnih skupnosti, predvidena pa je tudi uvedba začasnih skrbnikov zapuščenih živali. Predlog vzpostavlja celovito in pregledno ureditev financiranja oskrbe zapuščenih živali, s čimer se uvaja jasna delitev finančne odgovornosti glede na konkretno situacijo in spodbujajo učinkovitejše oddaje živali.
Z novelo zakona se uvajajo tudi višji standardi dobrobiti živali. Med predlaganimi ukrepi so prepoved reje kokoši v baterijski reji, dopolnitev zahtev glede znanja skrbnikov živali ter uvedba obvezne analgezije in anestezije pri kirurški kastraciji sesnih pujskov. Razširjen je tudi seznam prepovedanih ravnanj: med drugim se omejuje uporaba kletk za pse v stanovanjih ter prepoveduje prodaja in uporaba nedovoljenih pasti za lov divjadi.
Med spremembami so še ureditev zaščite živali, ki sodelujejo pri nalogah državnih organov, in višje globe za fizične osebe, ki kršijo določbe zakona.
Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin
Pravna podlaga za sprejem Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin je 20. člen Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.
Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin našteva 17 modelov vrednotenja, s katerimi se posameznim nepremičninam izračuna posplošena vrednost ob upoštevanju stanja na trgu na datum določitve modela in glede na podatke konkretne nepremičnine, ki so v času izračuna za to nepremičnino vpisani v uradnih evidencah. Modeli vrednotenja so razdeljeni v tri skupine, in sicer skupino modelov za vrednotenje stavb in delov stavb, skupino za zemljišča in skupino za vrednotenje posebnih enot vrednotenja, uporabljati pa se lahko začnejo, ko so sprejeti kot predpis vlade.
Geodetska uprava RS je na podlagi 10. člena zakona, ki določa obveznost in način preverjanja modelov vrednotenja, kot organ vrednotenja, dolžna preveriti modele vrednotenja vsaki dve leti. Pri preverjanju modelov je geodetska uprava ugotovila, da modeli, določeni z veljavno Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, ki je bila sprejeta v marcu 2020 in se je začela uporabljati 1. aprila 2020, niso več skladni z merili, ki jih določa zakon, zato je bilo potrebno vse modele vrednotenja prilagoditi novemu stanju na trgu nepremičnin ter jih določiti na novo.
Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin je akt strokovne narave. V fazi priprave je bila usklajevana s strokovno javnostjo, z občinami in v postopku javne razgrnitve tudi z lastniki nepremičnin ter drugo strokovno in laično javnostjo. Rezultat tega usklajevanja je končni predlog modelov, ki ga je vlada sprejela z Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin.
Po sprejemu uredbe na vladi sledi objava v Uradnem listu RS in po 8 dneh od objave se novi modeli začnejo uporabljati. Z dnem uveljavitve Uredbe bo Geodetska uprava RS vsem nepremičninam v evidenci vrednotenja pripisala posodobljene posplošene vrednosti nepremičnin. O teh vrednostih bodo lastniki nepremičnin obveščeni z zbirnim pisnim potrdilom, ki ga bodo prejeli po pošti še v tem letu.
Posplošene vrednosti, določene po sprejetih modelih vrednotenja, se bodo uporabljale skladno s 1. členom Zakona za davčne in druge javne namene (na primer za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev), kadar bo tako določal zakon, ki bo določil tudi pogoje in način uporabe le teh.
Hkrati pa je uporaba množičnega vrednotenja nepremičnin širša, saj bodo podatki o tržni vrednosti nepremičnin javno dostopni in bodo imeli uporabno vrednost tudi za poslovne in zasebne namene, saj lahko ta podatek predstavlja pomemben podatek investitorjem, kupcem in prodajalcem nepremičnin, bankam, statističnim uporabam in podobno.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.