Ljubljana, 18. 6. 2024 – V okviru ljubljanske ekonomske fakultete je ob izteku javne obravnave predloga Zakona o gostinstvu (v nadaljevanju: Zakon), ki med drugim ureja kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, potekal pogovor o vlogi države pri omejevanju negativnih posledic teh najemov. V javni razpravi so deležniki podali številne pripombe, predlog pa naj bi bil nared v drugi polovici septembra. Pripombe na predlog Zakona je podalo tudi Združenje občin Slovenije predvsem v smislu številnih izzivov za občine in v smeri novih nalog in finančnih obremenitev za občinske uprave in proračune občin.
Generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin je poudarila, da želijo s predlogom Zakona vplivati na trg, na katerem je veliko neprijavljenih ponudnikov, ki prijavljenim in ostalim ponudnikom turističnih namestitev predstavljajo nelojalno konkurenco. Črni trg naj bi namreč predstavljal 35 odstotkov.
Ponudba prek platform Airbnb in Vrbo se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih povečala za petkrat. Nepremičnin za oddajo je bilo konec marca nekaj manj kot 13.000, ležišč je bilo skoraj 56.000. Za najem je bilo v več kot 80 odstotkih celotnih nepremičnin oz. apartmajev, zasebnih sob je bilo 17 odstotkov, delež hotelskih oz. deljenih sob je znašal po manj kot odstotek, je analizo predstavila profesorica z ekonomske fakultete Ljubica Knežević Cvelbar.
Povprečna dosežena dnevna cena je na nepremičnino znašala 149 evrov, povprečni letni prihodek je dosegel okoli 13.500 evrov, povprečno število dni oddajanja je znašalo 92 dni, povprečna doba bivanja pa je bila malenkost pod tremi dnevi. Skupni letni prihodek za vse te nepremičnine je dosegel skoraj 175 milijonov evrov, kar je po njenih besedah približno toliko, kot ustvarijo trije največji hotelski ponudniki v državi.
V Ljubljani je bilo denimo kratkoročni oddaji konec marca namenjenih 2365 nepremičnin, v Piranu 1188, na Bledu 1023 in v Kranjski Gori 592. Za Ljubljano je direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek povedala, da so težava nelegalni ponudniki, za katere ocenjujejo, da jih je med 20 do 30 odstotkov. Ob tem je opozorila tudi na zelo različen davčni vidik v primerjavi z dolgoročnim najemom.
Profesorica z ekonomske fakultete Andreja Cirman je navedla, da ima kratkoročni najem pozitivne in negativne učinke. Težavi sta zlasti v konkurenci dolgoročnemu najemu in v regulaciji. Študije kažejo na vpliv na trg nepremičnin. Kratkoročni najem na nepremičninskem trgu dvigne cene do 17 odstotkov, cene najema za okoli sedem odstotkov. Vpliva tudi na stanovanjski trg.
Regulacija je imela v nekaterih mestih po Evropi vidne učinke. Kratkoročni najem namreč na območjih, kjer je malo prostih enot, lahko naredi veliko škode. Zato je po njenem različna rešitev za različna območja smiselna.
Osnutek predloga Zakona predvideva omejitev kratkoročnega oddajanja na največ 30 dni na leto, a daje obenem občinam možnost, da te omejitve omilijo. Po mnenju predsednika Turistične zveze Slovenije Dominika S. Černjaka mora Zakon omogočati možnost pritožbe na odločitev občine, kar Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež podpira. Ob tem bodo šle rešitve še v smeri, da bo to veljalo za občine brez neravnovesij na trgu, določeni jim bodo tudi bolj merljivi parametri.
Direktor Turistične gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je opozoril na neenakomeren turističen razvoj. Ponudba prenočišč se povečuje, gostinska in ostala ponudba posameznega kraja pa temu ne sledi. Zato bi morali po njegovem postaviti tudi zgornjo mejo števila dni oddajanja. Kot je še povedala Knežević Cvelbar, je kratkoročni najem v strukturi ponudbe v Sloveniji višji kot v EU. Leta 2022 je dosegel 36 odstotkov, v EU je znašal 24 odstotkov.
Proti omejevanju kratkotrajnega najema pa so sobodajalci. Predstavnik zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Uroš Buda je povedal, da se bo njihova ponudba ob takšnih rešitvah zmanjšala za 20 odstotkov. Izpostavil je težavo nadzora in pristojnosti inšpekcijskih služb v primeru nelegalne dejavnosti. A Frangež je opozoril na nujno razlikovanje med tistimi, ki oddajajo del nepremičnine, v katerih živijo, in med oddajanjem stanovanj v večstanovanjskih blokih.
***