Ljubljana, 10. 6. 2026 – Danes je potekala 11. redna seja Odbora Združenja občin Slovenije za socialo, vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti, na kateri so člani največ pozornosti namenili aktualnim vprašanjem na področju dolgotrajne oskrbe ter predlogu sprememb Zakona o vrtcih.
V okviru razprave o dolgotrajni oskrbi so člani odbora obravnavali predlog Zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, ki ureja prehod obstoječih uporabnikov institucionalnega varstva v sistem dolgotrajne oskrbe. Razprava je bila usmerjena predvsem v praktične učinke predlaganih rešitev na uporabnike, izvajalce storitev in lokalne skupnosti. Pomemben del seje je bil namenjen tudi pregledu aktualnega izvajanja dolgotrajne oskrbe. Člani odbora so razpravljali o izzivih, s katerimi se občine srečujejo pri uvajanju sistema, pri čemer so bile posebej izpostavljene kadrovske omejitve, postopki odločanja o pravicah ter vprašanja financiranja posameznih storitev. Odbor se je seznanil tudi z aktivnostmi ZOS na tem področju, med drugim s pobudo za enotno obravnavo prepozno oddanih zahtevkov občin za povračilo zagonskih stroškov, opozorili glede oblikovanja cen institucionalnega varstva ter pripombami na predlagane spremembe metodologije za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev.
Člani odbora so obravnavali tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki predvideva odpravo plačil staršev za programe vrtcev in prenos tega finančnega bremena na državni proračun. V razpravi so posebno pozornost namenili predlaganemu modelu financiranja, razmerju med financiranjem države in občin ter morebitnim vplivom predlaganih rešitev na organizacijo in izvajanje predšolske vzgoje na lokalni ravni.
V okviru točke razno so se člani seznanili tudi s predlogom dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja postopek opredeljevanja oseb brez izbranega osebnega zdravnika. Hkrati so člani odbora opozorili tudi na težave pri zagotavljanju lekarniške dejavnosti v redko poseljenih občinah. Izpostavljeno je bilo, da zaradi veljavne ureditve iz prvega odstavka 9. člena Zakona o lekarniški dejavnosti nekatere občine ob upokojitvi ali prenehanju opravljanja dejavnosti obstoječega koncesionarja nimajo možnosti podeliti nove koncesije. Zakon namreč določa, da se lekarna ustanovi le, če število prebivalcev na gravitacijskem območju lekarne presega 6000 prebivalcev. Člani odbora so opozorili, da je takšen pogoj za redko poseljena območja pogosto težko dosegljiv, kar lahko vodi v postopno zmanjševanje dostopnosti lekarniških storitev. V posameznih primerih bi bili prebivalci za dostop do najbližje lekarne primorani prepotovati tudi več deset kilometrov. Odbor je zato poudaril potrebo po ponovni proučitvi veljavne zakonske ureditve ter oblikovanju rešitev, ki bodo omogočale ohranitev dostopne lekarniške mreže tudi v občinah z razpršeno poselitvijo.
Sprejeta stališča in predlogi odbora bodo podlaga za nadaljnje aktivnosti ZOS pri zastopanju interesov občin v zakonodajnih postopkih.