S strani Državnega zbora RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Zakon).
Predlog Zakona prenaša določene vsebine iz obstoječih podzakonskih aktov na zakonsko raven, z namenom bolj učinkovitega nadzora, mogočega s presojo zakonitosti občinskih aktov s strani Ustavnega sodišča RS in vključitvijo inšpekcijskih ukrepov kot prvenstvenega načina nadzora, z namenom, da se odpravi ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izvede zahtevane aktivnosti.
S predlogom Zakona se sledi priporočilom Računskega sodišča RS in se tako na zakonsko raven prenaša ureditev, ki jo določa 70.a člen Ustave RS. Ta določa, da je pravica do pitne vode človekova pravica, vodni viri pa so javno dobro, ki se upravljajo s strani države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno zagotavlja oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Pri tem je pomembno, da se je rok za uskladitev zakonodaje s spremembo ustave RS iztekel že leta 2018.
Ker 70.a člen Ustave RS določa, da država zagotavlja oskrbo s pitno vodo preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno, predlog Zakona ureja odnos med občinami in izvajalci gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Med njima ni dovoljeno vključiti nobenih drugih subjektov, čimer se zagotovi neposrednost, sledljivost, transparentnost izvajanja in nadzora, ki je v celoti v pristojnosti organov javnih oblasti.
S predlogom Zakona se nadzorstvena funkcija države zagotavlja z določitvijo cenovne politike izvajanja javnih služb kot pomembnega instrumenta regulacije sistema izvajanja javnih služb in z nadgradnjo obstoječega nadzora. Ta se zagotavlja v obliki inšpekcijskih ukrepov in z možnostjo presoje občinskih odlokov s strani Ustavnega sodišča RS. Pri tem predlog Zakona določa, da strokovni nadzor izvaja občina, država pa ga z ureditvijo na zakonski ravni podrobno ureja.
Med poglavitne rešitve s področja javne službe oskrbe s pitno vodo se uvršča rešitev, da se poleg oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov v okviru javne službe uvaja dostop do vode tam, kjer ni oskrbe iz javnega vodovoda ali lastne oskrbe s pitno vodo. Poleg tega je pomembno opuščanje oblike zagotavljanja javne službe v obliki profitne koncesije. Oblike zagotavljanja javne službe oskrbe s pitno vodo so javno podjetje ali javni gospodarski zavod, oba v sto odstotni občinski lasti, režijski obrat v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali v obliki neprofitne koncesije, ki jo izvaja javno podjetje v stoodstotni občinski lasti.
Predlog Zakona predpisuje tudi naloge, ki jih izvajalec javne službe ne sme prepustiti podizvajalcu z namenom večje transparentnosti izvajanja in poročanja o izvajanju javne službe. Zaradi boljšega dostopa do pitne vode se s predlogom Zakona uvaja obveznost zagotovitve pitnikov na območju občine.
Hkrati predlog Zakona vsebuje določbe glede uvajanja načina določanja cene javne službe v primeru naravnih in drugih nesreč, ko je motena oskrba s pitno vodo ter kritje prekomernih stroškov. Nazadnje se s predlogom Zakona prepoveduje prekinitev oskrbe s pitno vodo, če je edini razlog prekinitve nezmožnost plačila stroškov s strani uporabnika in uvaja možnost omejitve oskrbo s pitno vodo z zagotavljanjem minimalne količine pitne vode.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 9. 1. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *