Ljubljana, 19. 2. 2024 – Poslanke in poslanci DZ RS so na 63. izredni seji, ki je potekala 16. 2. 2024, med drugim razpravljali o predlogih novel dveh zakonov, in sicer Zakona o varstvu okolja in Zakona o osnovni šoli. Dokončno bodo o novelah odločali na naslednji seji DZ RS.
Predlog novele Zakona o varstvu okolja
Poslanke in poslanci so opravili drugo obravnavo predloga Zakona o varstvu okolja, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Kot je poudarila predstavnica predlagateljev zakona Mateja Satler, ljudje iz srednjega Posočja po dolgih letih opozarjanj in številnih neuslišanih prošnjah ter pozivih k zaščiti zdravja ljudi prvič upajo, da se stvari končno obračajo v pravo smer. Noveliran zakon o varstvu okolja po njenih besedah prinaša spremembe, s katerimi bodo pridobili vsi – prebivalci Anhovega, Soške doline, Krškega in drugih krajev, kjer obratujejo naprave za sosežig.
Zakon med drugim prinaša tudi zaostritve glede izpustov emisij dimnih plinov in uvaja bolj transparenten monitoring. Predlog zakona soglasno in v celoti podpira tudi zdravniška stroka, ki je pred leti pozvala odločevalce, naj mejne vrednosti za vsakršno obremenjevanje okolja določijo po meri zdravja ljudi, in ne po meri onesnaževalcev.
Da je zaostritev standardov za sosežig odpadkov, ki jih prinaša zakon, mogoča, upravičena in tudi skladna z evropsko zakonodajo, pa je poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Strinja se z uveljavitvijo polurne vrednosti, in ne zgolj dnevne vrednosti teh izpustov, tako kot je zdaj. Dodal je, da predlog zakona krepi tudi obratovalni monitoring nad onesnaževalci.
Predlagatelji zakona društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec so vložili več dopolnil, največ pozornosti so poslanci v razpravi posvetili dopolnilu, s katerim predlagatelji zakona dodajajo objektivno merilo, ki naj ga uporabi vlada, da določi mejne vrednosti za sosežig, in sicer, da to stori z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje. V skladu s tem zakonski predlog po novem navaja, da vlada z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje za naprave za sosežig določi mejne vrednosti emisij tako strogo, kot so določene v zaključkih BAT za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij.
Koalicijski poslanci so poudarjali, da rešitve, ki jih prinaša predlog zakona, ne bodo ogrozile delovnih mest, na kar so v preteklih dneh opozarjali zaposleni v Salonitu Anhovo in tudi nekatera lokalna društva. Pozdravili so tudi zgledno sodelovanje poslanskih skupin in nevladnikov pri pripravi in dopolnitvah predloga tega zakona v okviru zakonodajnega postopka. Predlog Zakona naj bi kmalu pokazal rezultate tudi v Posavju, predvsem v Krškem, kjer je zdrav zrak prav tako že dolgo problem, na kar opozarjajo tudi tamkajšnji prebivalci.
V opozicijskih strankah pa so med drugim opozorili, da je treba na drugi strani prisluhniti tudi odzivom okoli 800 ljudi, ki trenutno posredno ali neposredno živijo na račun proizvodnje v Anhovem, in tudi 200 obratov, ki niso tako izpostavljeni, a jih zakon tako ali drugače zadeva. Če bi bilo omenjeno dopolnilo predlagateljev sprejeto, so prepričani, da se bodo ti obrati, ker se ne bodo mogli prilagoditi novim zahtevam, saj tega tehnologija danes še ne omogoča, prej ali slej zaprli. Zato je bilo predlagano dopolnilo, s katerim bi se pri določitvi mejnih vrednosti za naprave za sosežig dodala dikcija “če to dopušča tehnologija”.
Predlog novele Zakona o osnovni šoli
Poslanke in poslanci so opravili tudi drugo obravnavo predloga novele Zakona o osnovni šoli in ga nekoliko dopolnili s koalicijskimi dopolnili.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je v obrazložitvi zakona dejal, da je ključni razlog za sprejetje novele stalna potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa. Meni, da predlog zakona stremi k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja in bolj pravičnemu ustvarjanju sistema vzgoje in izobraževanja.
Minister je še dejal, da uvedba obveznega tujega jezika za prvošolce prispeva k zagotavljanju enakih možnosti učencev in razvijanju večjezičnosti. Poudaril je, da so se za uvedbo nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v tretjem razredu odločili na podlagi manj spodbudnih rezultatov bralne pismenosti učencev v slovenskih osnovnih šolah.
Otroci, ki se izobražujejo na domu, bodo morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki v javnih oziroma zasebnih šolah, saj mora učenec z izobraževanjem na domu po besedah ministra pridobiti vsaj enakovredni izobrazbeni standard. Prenovljeni koncept razširjenega programa, ki bi med drugim nadomestil sedanji dopolnilni pouk, pa je po besedah Felde usmerjen k razvoju otrokove osebnosti, nadarjenosti in umskih ter telesnih sposobnosti z namenom priprave za odgovorno življenje v družbi.
Predlog novele zakona uvaja tudi postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program in predlaga vključitev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom.
***