Ljubljana, 14. 5. 2024 – Včeraj, 13. 5. 2024, je v Državnem svetu RS potekal posvet, na katerem je razprava potekala o problematiki evidentiranja škod, ki jo povzroči divjad. Udeleženci posveta, ki je potekal v organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lovske zveze Slovenije so med drugim opozorili na naraščajoče število divjadi in posledično tudi škode, ki jo povzroči. Podani pa so bili tudi pozivi k spremembi zakonodaje, ki da ne odgovarja več ustrezno na izzive. Na resornem ministrstvu sicer že pripravljajo spremembe.
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru opozoril, da trenutno veljavna zakonodaja na področju divjadi in lovstva ter poplačilo škod po divjadi ne odgovarjata več ustrezno na izzive, s katerimi se soočajo kmetovalci, lastniki zemljišč in gozdov na eni in lovci na drugi strani. Dodal je, da zaradi neustrezne in deloma nedorečene urejenosti prihaja do napetosti in konfliktov med različnimi deležniki in v izogib temu in »s ciljem ohranjanja kmetijstva in prehranske varnosti ter zaščite biotske raznovrstnosti je nujno, da ukrepamo brez odlašanja. To ukrepanje pa mora biti odgovorno in premišljeno, da bomo zagotovili pravično ravnotežje med varovanjem divjadi in zaščito interesov lastnikov zemljišč ter uporabnikov.« Izplačila škod po divjadi pa je treba urediti na način, da bo v praksi dejansko deloval.
Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je izrazil upanje, da bo posvet prispeval k boljšim odločitvam odgovornih. Dodal je, da populacija divjih živali narašča tudi zaradi vse večjega vpliva naravovarstvenih organizacij, opuščanje kmetovanja pa ima velik vpliv na prehransko samooskrbo in s tem varnost države. Dodal je še, da je Komisija že večkrat poudarila, da je treba prenoviti zakon o divjadi in lovstvu, a do sprememb zaenkrat še ni prišlo.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je poudaril, da je gospodarjenje s prostoživečimi živalskimi vrstami kompleksno vprašanje, pri čemer »gre za lovce za strokovno-etično vprašanje, za kmetovalce za eksistenčno vprašanje, za državo pa za politično vprašanje«. Opozoril je, da kadarkoli politika zamudi in pravočasno ne najde ustreznih rešitev, pride do tega, da so na koncu sprejete slabe rešitve.. »Divjad je edina, ki danes tukaj poleg nas lovcev nima zastopnika, zato se bomo mi potrudili, da bomo zastopali interese prostoživečih lovnih vrst,« je dejal in izpostavil, da so med uporabniki prostora tudi turistične in športne organizacije in tisti, ki se v naravi znajdejo neorganizirano in povzročajo motnje. Lovci pozdravljajo napovedane spremembe zakona o lovstvu, pri čemer opozarjajo, da mora biti poudarek na zmanjševanju oziroma preprečevanju škode.
Predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Urška Srnec je pojasnila, da škodo po divjadi ureja Zakon o divjadi in lovstvu in dodala, da »za škodo od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah odgovarjajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom, medtem ko za škodo od divjadi na premoženju na nelovnih površinah (parki, ograjene površine, naselja ipd.) odgovarja država oz. v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Fizična ali pravna oseba lahko prijavi nastanek škode od divjadi, vendar pa mora hkrati tudi ustrezno zaščititi svoje premoženje pred škodo, ki jo lahko povzroči divjad«. V primeru prijave škode od divjadi, mora pooblaščena oseba za oceno škode čim prej izvesti ogled in skupaj z oškodovancem poskuša doseči sporazum, ki bo sprejemljiv obema stranema. Oškodovanec mora škodo prijaviti v treh dneh odkar je opazil škodo, prijava pa mora biti pisna. Povedala pa je še, da škoda po divjadi, kjer je škodo povrnilo MKGP, je leta 2023 znašala nekaj preko 613 tisoč evrov, število škodnih dogodkov in vsota izplačanih škod pa naraščata, najbolj po divjadi. Na MKGP pripravljajo prevetritev zakonodaje s področja upravljanja z divjadjo, ki med drugim predvideva spletno prijavo škode in določa 30-dnevni rok za izplačilo škode.
Dr. Matija Stergar iz Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da so evidence škod pokazatelj zasičenosti ekonomske in sociološke nosilne zmogljivosti okolja. Na osnovi podatkov o škodah v zavodu ugotavljajo, kje v Sloveniji je največ težav z divjadjo in temu prilagajajo lovsko-upravljavske cilje. Glavnina škod v Sloveniji je ovrednotenih v Severovzhodni Sloveniji oziroma v pomurskem lovsko-upravljavskem območju. Podatki nakazujejo tudi, kakšna je dinamika vrst, ki povzročajo največ škod. Iz tega je razbrati, da najbolj narašča škoda po jelenjadi. Na osnovi evidentirane škode presojajo tudi o nujnosti izrednih posegov v populacije divjadi (odstrel izven lovne dobe, odstrel na nelovnih površinah). Kakovostni kazalniki v populacijah divjadi in njenem okolju pripomorejo k boljšim upravljavskim odločitvam.
Andrej Andoljšek iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavil pomanjkljivosti v zakonskih opredelitvah in postopkih glede škode po divjadi. Divjad oziroma škode po divjadi so kmetovalci označili kot drugi največji problem pri kmetovanju, takoj za birokracijo. Še toliko večji je ta problem na območjih, ki so demografsko ogrožena, saj opuščanje kmetovanja dodatno povzroča praznjenje vasi. Opozoril je tudi na težave pri uveljavljanju odškodnin – roki za izplačila niso predpisani, težave pri iskanju cenilca, težko je določiti točno mejo med lovnimi in nelovnimi površinami, ipd. Prav tako se lastniki za tožbe pogosto ne odločajo zaradi velikih stroškov in nizkih zneskov izplačil. Razkorak med evidentiranimi in dejanskimi škodami je lahko posledično zelo velik.
* * *
Foto: Benjamin Beci/DS.
