Ljubljana, 25. 2. 2025 – Ustavno sodišče je razveljavilo le del člena novele Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju: Zakon), po katerem bi prijavitelji suma mučenja živali lahko oporekali odločitvam inšpektorjev. Državni svet RS (DS RS) je namreč ob pobudi za oceno ustavnosti menil, da je novela neustavna v več delih.
DS RS je decembra 2023 ustavno sodišče pozval, naj oceni ustavnost več členov novele Zakona, in sicer 36. b, c in č člen, ki se nanašajo na kvalificirane prijavitelje domnevnega mučenja živali, ter tretjo alinejo 43. člena, ki govori o inšpekcijskih ukrepih v primeru začasnega ali trajnega odvzema živali in o razdelitvi morebitnega ostanka kupnine za odvzete živali.
Ustavno sodišče izvrševanja novele Zakona na pobudo DS RS ni zadržalo, zdaj pa je dokončno odločilo v tej zadevi.
Državni svetniki so bili s svojo zahtevo le delno uspešni, saj so ustavni sodniki razveljavili zgolj 6. in 7. odstavek 36. b člena Zakona. Gre za Zakonsko podlago, po kateri bi lahko kvalificirani prijavitelji nepravilnega ravnanja z živalmi, če se ne bi strinjali z ugotovitvami veterinarske inšpekcije, zahtevali, da o njih ponovno presodi posebna tričlanska komisija, v kateri so veterinarski inšpektor, predstavnik Centra za dobrobit živali in predstavnik, ki ga v komisijo imenuje minister za pravosodje, pritožba zoper odločitev komisije pa ne bi bila mogoča.
Ustavno sodniki so 6. in 7. odstavek 36. b člena razveljavili, ker Zakon ne navaja, kaj konkretno pomeni nestrinjanje, ne določa roka, v katerem lahko prijavitelj vloži zahtevo za ponovno presojo, ne določa, ali drugačna odločitev komisije ustavi inšpekcijski postopek ali ne, obenem pa niti ni mogoča pritožba na odločitev komisije.
DS RS je pozval tudi k oceni ustavnosti vzpostavitve kvalificiranega prijavitelje nepravilnega ravnanja z živalmi, ki je lahko v skladu s 36. b, c in č členom novele Zakona polnoletna oseba z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki mora biti vsaj tri leta aktiven član nevladne organizacije. Poleg tega mora delovati v javnem interesu na področju zaščite živali ter imeti opravljeno vsaj 40-urno usposabljanje (s področja biologije, fiziologije, obnašanja in zdravstvenega varstva živali ter predpisov, ki urejajo zaščito živali, postopke inšpekcijskega nadzora in prekrškovne postopke) in izpit za prijavitelja.
V sodelovanju z veterinarskim inšpektorjem lahko prijavitelj z javnega mesta fotografira nepravilnosti ali kršitve, skrbnika živali pozove k pravilnemu ravnanju in v primeru neodzivnosti poda prijavo inšpekciji. V primeru suma mučenja živali, ko je ogroženo življenje živali, prijavitelj o tem obvesti inšpektorja, ta pa ga v 48 urah oziroma drugi delovni dan po poteku roka seznani z ugotovitvami.
Da takšna Zakonska ureditev ni neskladna z ustavo, je ocenilo šest od devetih ustavnih sodnikov. Ti so večinsko ocenili, da v tem primeru ne gre za vzporedni mehanizem nadzora in tudi ne za podelitev javnih pooblastil nevladnim organizacijam, ampak le za pomoč pri zbiranju informacij.
Najbolj pa je ustavne sodnike razdelilo odločanje o delitvi morebitnega preostanka kupnine po poplačilu stroškov postopka. Prej je ostanek dobil nekdanji skrbnik, po novem pripada zavetišču oziroma prehodnemu hlevu za rejne živali, pri čemer je DS RS menil, da gre za kršitev 33. člena ustave, ki se nanaša na pravico do zasebne lastnine.
Ustavno sodišče je v zvezi s tem opravilo strogi test sorazmernosti in s petimi glasovi proti štirim ocenilo, da je v teh primerih poseg v lastninsko pravico dopusten, saj inšpektor žival odvzame le v najhujših primerih mučenja in s tem prepreči njihovo nadaljnje trpljenje.
***