Ljubljana, 3. 8. 2026 – Minevajo tri leta od katastrofalnih poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023, ki so prizadeli 183 od 212 slovenskih občin ter povzročili skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova poteka na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ter Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh, zaključek petletnega projekta pa je predviden do konca leta 2028.
Obnova je trenutno v drugi polovici izvajanja. Po uspešno izvedenih interventnih ukrepih in sanaciji številnih vodotokov so posledice ujme na številnih območjih danes že bistveno manj vidne. Po Sloveniji potekajo obnovitvena dela na več kot 350 projektih državne, lokalne in vodne infrastrukture, katerih cilj ni le odprava posledic poplav, temveč tudi večja odpornost na prihodnje naravne nesreče.
Vir slike: Wikimedia Commons
Pomemben del obnove predstavlja sanacija vodne infrastrukture. V letih 2023–2025 je bilo zanjo namenjenih 180 milijonov evrov, saniranih pa več kot 600 objektov na več kot 350 kilometrih vodotokov. Za obdobje 2026–2028 je predvidenih še 661 milijonov evrov, Direkcija RS za vode pa je za leto 2026 sklenila skoraj 138 milijonov evrov pogodb za obnovitvena dela, večinoma za izvedbo gradbenih del.
Država je doslej za odpravo posledic poplav in plazov namenila 1,575 milijarde evrov za nujne interventne ukrepe, pomoč prebivalcem in gospodarstvu ter obnovo prometne, vodne in lokalne infrastrukture. Letos je bilo do 24. julija za popoplavno obnovo namenjenih približno 128 milijonov evrov, največji obseg izvedbe pa se pričakuje v drugi polovici leta. Skupna ocenjena vrednost vseh potrebnih sredstev za obnovo do konca leta 2028 znaša 2,09 milijarde evrov.
Med prednostnimi nalogami ostajajo projekti gradnje nadomestitvenih domov za prebivalce z najbolj ogroženih območij. Za odkup ogroženih objektov je bilo izplačanih 101,8 milijona evrov nadomestil, za 354 objektov, predvidenih za odstranitev, pa je bilo sklenjenih 325 sporazumnih pogodb. Sočasno potekajo tudi projekti urejanja vodotokov, sanacije vodne infrastrukture, gradnje in obnove mostov ter geotehnični ukrepi v Savinjski dolini in na Koroškem. V prihodnjem letu bo poudarek na zaključevanju večjih projektov – komunalnega opremljanja Rakovelj in naselja Vila Široko, obnove mostov, Kulturnega centra Ravne na Koroškem, vodne infrastrukture Rastke v občini Ljubno ter Psihiatrične bolnišnice Begunje.
Država je po poplavah zagotovila tudi pomoč pri obnovi stanovanjskih objektov. Več kot 7.530 upravičencem je bilo izplačanih 35,7 milijona evrov predplačil, rok za dokončanje obnove pa je bil tistim, ki je še niso zaključili, podaljšan do 30. septembra 2026. Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč trenutno obravnava več kot 5.200 škodnih primerov z več kot 8.000 lastniki, na pozive pa se je odzvalo več kot 80 odstotkov upravičencev, od katerih jih je približno 70 odstotkov obnovo že zaključilo.
Na Ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da je obnova tudi priložnost za izboljšanje sistema upravljanja ob naravnih nesrečah. Direkcija RS za vode ob tem izvaja projekte zmanjševanja poplavne ogroženosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, kohezijske politike ter programa sanacije vodne infrastrukture. Letos se zaključujejo številni projekti po Sloveniji, vzpostavljata pa se tudi državni vodarski nadzorni center (NACE) in nova ocena poplavne nevarnosti v povodjih. Za projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost je namenjenih skoraj 120 milijonov evrov evropskih sredstev, za kohezijske projekte pa 113,7 milijona evrov, od tega 93,5 milijona evropskih sredstev.
Na podlagi izkušenj iz poplav leta 2023 ministrstvo pripravlja tudi sistemske izboljšave upravljanja ob naravnih nesrečah. Cilj je vzpostaviti sodoben, pregleden in učinkovit sistem, zagotoviti trajen vir financiranja odprave posledic naravnih nesreč ter z reorganizacijo ministrstev omogočiti hitrejše postopke, boljšo koordinacijo in učinkovitejšo podporo prebivalcem ter občinam.