Ljubljana, 7. 7. 2025 – Na Ministrstvu za solidarno prihodnost je potekala predstavitev zaključenega poročila z naslovom Sinteza ključnih dinamik in trendov na stanovanjskem področju za pripravo Nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2036. Dogodka so se udeležili državni sekretar dr. Klemen Ploštajner ter strokovni sodelavci direktorata za stanovanja.
Dokument predstavlja celovit pregled aktualnega stanja na stanovanjskem področju v Sloveniji, z osredotočenostjo na demografske trende, regionalne razlike, razvoj gradbene dejavnosti, razmerja med lastništvom in najemom ter vse bolj prisotne izzive, povezane s stanovanjskimi stroški in energijsko revščino.
Poročilo izpostavlja pomembne demografske spremembe, med katerimi izstopa staranje prebivalstva. Delež starejših narašča, medtem ko se število mladih in delovno aktivnih zmanjšuje. Hkrati se povečuje delež gospodinjstev brez otrok, medtem ko je povprečno število otrok na družino še naprej nizko. Takšni premiki nakazujejo potrebo po drugačnih, prilagojenih stanovanjskih rešitvah v prihodnosti.
Na področju gradnje se kaže pozitivna dinamika – beleži se porast izdanih gradbenih dovoljenj, zlasti za stanovanjske stavbe, ter rast števila novozgrajenih stanovanj. Največji napredek je opazen pri večjih in sodobnejših stanovanjskih enotah.
Lastništvo še vedno prevladuje kot najpogostejša oblika bivanja, vendar se ta delež počasi zmanjšuje v korist najemnega sektorja. Narašča predvsem število najemnih stanovanj v večstanovanjskih objektih ter manjših enot v enostanovanjskih stavbah.
Poročilo opozarja tudi na večje socialne izzive – vse več prebivalcev, predvsem mladi in gospodinjstva z nižjimi prihodki, živi v prenaseljenih stanovanjih. Posebno ranljive so enostarševske družine in najemniki, ki pogosto bivajo v stanovanjih s slabšo osvetlitvijo ali pomanjkljivo infrastrukturo.
Stanovanjski stroški ostajajo za mnoge breme, zlasti za najemnike na prostem trgu. Čeprav se delež tistih, ki so preobremenjeni s temi stroški, nekoliko zmanjšuje, težave ostajajo izrazite med socialno šibkejšimi.
Poročilo opaža tudi postopno zmanjšanje energetske revščine, a nekatera gospodinjstva – predvsem starejši posamezniki in tisti z nizkimi prihodki – še vedno občutijo velike težave pri dostopu do ustrezne ogrevalne in energetske oskrbe.
Trg nepremičnin ostaja pod pritiskom – cene stanovanjskih enot še naprej rastejo, medtem ko se število transakcij zmanjšuje. To pomeni, da so stanovanja dražja in manj dostopna, zlasti za mlade in prve kupce.
Analizo je pripravil Urbanistični inštitut RS, vodja projekta pa je Boštjan Kerbler. Gre za enega izmed osrednjih dokumentov, ki tvorijo strokovno podlago za oblikovanje Nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2026–2036.
Ostale priloge, ki so na voljo:
- Ocena gibanja potreb po stanovanjih do leta 2040 glede na demografske trende in projekcije,
- Ocena doseganja ciljnih vrednosti kazalnikov iz resolucije nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025,
- Stanje na stanovanjskem področju za pripravo Nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2036,
- trendi na stanovanjskem področju za pripravo Nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2036.
* * *