Ljubljana, 26. 9. 2024 – Danes, 26. 9. 2024 je v organizaciji Ministrstva za solidarno prihodnost potekalo srečanje predstavnikov občin, javnih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij z namenom razprave o prenovi sistema neprofitne najemnine v javnih najemnih stanovanjih.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost so pristopili k prenovi sistema oblikovanja neprofitne najemne v javnih najemnih stanovanjih, ki jo ureja Stanovanjski zakon. Namen je ustvariti vzdržen sistem javnih najemnih stanovanj v Sloveniji, v katerem so stanovanja glede na najemnino še vedno dostopna, investicija povrnjena v življenjski dobi, fond stanovanj lahko vzdrževan, način določanja najemnine pa enostaven in transparenten.
Ministrstvo za solidarno v prihodnosti načrtuje spremembe Zakona o financiranju javnih najemnih stanovanj ter vzporedno pripravlja tudi druge sistemske spremembe področja. Glavni cilj je poenotenje celotnega javnega sistema, na tokratnem srečanju pa so bile glavna tema najemnine.
Predstavniki občin so izpostavili, da v trenutnem sistemu obračunavanja neprofitne najemnine, kljub sprejeti novi metodologiji za dodeljevanje neprofitnih stanovanj, stroški rednega investicijskega vzdrževanja ne pokrivajo. Izpostavljena je bila tudi težava najemnikov, da ne pokrivajo stroškov za uničene stvari ampak more le – te v tem primeru kriti občina. Poleg tega prihaja tudi do neplačevanja najemnin, pri čimer je najemodajalcu dovoljen le izklop elektrike in nič drugega, zato je bilo ministrstvu apelirano, da se zakonsko urediti tudi to področje.
Ministrstvo je vezano na subvencije povedalo, da je prvi korak, da bi se naredil obrat, torej za razliko od trenutno ne-stimulativnega okolja, kjer več kot neprofitnih stanovanj zgradiš, več jih mora občina oziroma okolje neprofitnih subvencij kriti, in sicer da bi v bodoče neprofitne subvencije krila država, medtem ko tržne pa lokalne skupnosti. Glede izterjave neplačanih najemnin oziroma računov so povedali, da je ta možna že danes, in sicer preko sodnih postopkov, pri tem so opozorili, da mora neko varstvo pravic vseeno biti in bo zato sodna veja vedno vključena v ta postopek.
Predstavniki organizacij in občin so opozorili tudi na druge stroške, katere je potrebno na novo urediti, kot na primer stroške upravljanja/vodenja projekta, obročno plačevanja stavbne pravice, stroške obratovanja, in pa tudi prispevke oziroma potrebo po rezervnih sredstvih, ki bi se morala oblikovati za prazna stanovanja, ko se stanovanje sprazni poteče namreč kar nekaj časa, da se ga prenovi in hkrati nastajajo tudi neki stroški.
Glede določitve najemnine so predstavniki organizacij in lokalnih skupnosti izpostavili, da je pomembno to, kaj plačuje najemnik in kaj plačuje lastnik, kaj je dolžnost najemnika ter kaj lastnika. Višina najemnine se mora prilagoditi lokaciji, podeželskim občinam namreč povzročajo težave, stara stanovanja, katera so prazna. Občinam naj se torej prepusti določitev lokacijskega faktorja, saj bodo lahko same vodile stanovanjsko politiko, potrebno je narediti sistem, ki bo določal višino najemnine med staro in novogradnjo najemnine. Predstavniki pozdravljajo tudi razpise stanovskega sklada in razpise, kjer se občinam omogoča novogradnjo, predlagajo pa tudi, da se z vidika trajnosti gradnje, v vse te razpise vključujejo tudi rekonstrukcije, politika »samo novogradnje« za občine predstavlja veliko težavo.
Ministrstvo bo v doglednem času pripravilo konkretni predlog, katerega vam bomo tudi posredovali za podajo mnenj in pripomb.